Evropska komisija je parlamentu predložila osnutek reforme Direktive o napotitvi delavcev. Z revizijo zakonodajne uredbe iz leta 1996 nadaljuje agendo, ki jo je komisija zastavila z Direktivo o izvrševanju dotične zakonodaje pred dvema letoma, v kateri je Komisija izpostavila načelno zavzemanje za princip “enako delo, enaka plača”, v ospredje pa postavila zahteve po obveščanju o pravicah delavcev in širitev pristojnosti sindikatov ter dolžnosti držav.

Aktualni predlog sprememb tako predvideva enakovredno izplačevanje dodatkov in nagrad, obvezo po spoštovanju kolektivnih pogodb v vseh državah članicah, enako obravnavo zaposlenih v domačih in tujih zaposlitvenih agencijah ter uveljavitev enakih pravic za napotenega delavca, ki v neki državi dela več kot 2 leti. Predlog reforme ostaja v določenih delih ohlapen in omogoča državam, da same odločijo o obvezi za enako plačilo istega dela pri podizvajalcih.

V Evropskem parlamentu je bilo izraženo veliko nestrinjanje s ponedeljkovim dogovorom med Evropsko unijo in Turčijo. Ta še ni dokončen in ga je treba še dodatno opredeliti, voditelji pa bi ga lahko potrdili na vrhu Evropske unije 17. in 18. marca. Gianni Pitella je v imenu socialistov in demokratov izjavil, da gre za prelaganje evropskih problemov na druge. Prav tako so bili izraženi pomisleki, da pristopnih pogajanj s Turčijo ne bi smeli povezovati z begunskim vprašanjem in spregledati kršitev tamkajšnje svobode medijev in ravnanja turške oblasti s kurdsko manjšino. Vodja konservativcev Syed Kammall ima številne zadržke glede dogovora in opozarja, da članstvo s Turčijo trenutno ni realistično. Philippe Lamberts je v imenu Zelenih izjavil, da je dogovor s Turčijo “moralni propad in bankrot” Evrope.

Grčija napoveduje zaprtje begunskega taborišča v Idomeniju, v katerem vladajo katastrofalne humanitarne razmere. Po pisanju tednika Spiegel oblasti pripravljajo 15 novih centrov za skupno 17.400 beguncev, ki naj bi začeli delovati do nedelje. Zaradi ponedeljkovega dogovora na vrhu Evropske unije o zaprtju balkanske poti za iregularne migracije in informacij grške vlade beguncem, da do nadaljnjega ni možnosti za prehod meje, so se nekateri že obrnili nazaj in opustili možnost, da pridejo v Evropo prek Makedonije, čeprav v Grčijo še vedno prihajajo novi begunci.

Skoraj deset tisoč palestinskih učiteljev se je zaradi slabih delovnih pogojev podalo na ulice mesta Ramallah. Zaradi stavke je že mesec dni zaprtih približno 2 tisoč šol na Zahodnem bregu. To je že tretji tovrstni protest, s katerimi zahtevajo višje plače in nove predstavnike v sindikalnih vrstah. Trdijo, da je aktualni učiteljski sindikat na strani vlade in jih ne more več predstavljati. Učiteljske plače trenutno znašajo približno 500 do 600 dolarjev na mesec, kar ne pokrije niti življenjskih stroškov, zato morajo nekateri opravljati dve službi ali živeti od humanitarne pomoči. Ministrstvo za izobraževanje ima proračun, težak okoli 720 milijonov dolarjev. Večina tega denarja gre za plače, zato bi bilo po besedah nekaterih analitikov vsakršno zvišanje plač za vlado veliko finančno breme. Učitelji vztrajajo, da bodo nadaljevali stavko, dokler ne bodo njihove zahteve uslišane. Da ne bi bile uslišane, si oblast sicer prizadeva z vzpostavitvijo kontrolnih točk, s katerimi naj bi odvrnila prihod učiteljev na protest, obljubljajo pa tudi tako imenovane administrativne ukrepe proti stavkajočim.

Delegacija predstavnikov Hutijev je v Savdski Arabiji na mirovnih pogajanjih z namenom končati skoraj eno leto trajajočo državljansko vojno. To so prva neposredna mirovna pogajanja med sprtima stranema, prejšnja, ki so bila organizirana s strani Združenih narodov, so klavrno propadla. Sprti strani sta že dosegli dogovor o prekinitvi ognja na meji, ki bi omogočil, da bi v Jemen vzdolž meje s Savdsko Arabijo dostavili potrebno zdravniško in humanitarno pomoč. Iran, ki ga vseskozi obtožujejo aktivne podpore Hutijem, je ravno v teh dneh nedvoumno oznanil, da bi lahko poslal vojaške svetovalce v Jemen na pomoč Hutijem in jih podprl, podobno kot je podprl sile predsednika Bašarja al Asada v Siriji. Konflikt je v državi povzročil humanitarno katastrofo, po besedah Združenih narodov pa je v njem umrlo več kot 6 tisoč ljudi, več kot 2,4 milijona pa jih je bilo razseljenih.

Nigrska opozicija je napovedala bojkot drugega kroga predsedniških volitev, ki bodo 20. marca. Za predsedniški položaj se potegujeta trenutni predsednik Mahamadou Issoufou in protikandidat Hama Amadou. Issoufou je v prvem krogu dobil 48 odstotkov glasov, s čimer je za las zgrešil zmago, njegov največji tekmec Amadou pa le 17,8 odstotka. Čeprav je Amadou dobil manj glasov, so se štiri stranke, ki so v prvem krogu izpadle, dogovorile, da ga v drugem krogu podprejo, kar naj bi znatno povečalo njegove možnosti za zmago. Kot vzrok bojkota, za katerega so se odločili včeraj, opozicija navaja nepošteno obravnavo tekmecev, prav tako pa vlado obtožujejo prirejanja rezultatov prvega kroga. Opozicija obenem trdi, da je bil Amadou, ki je v zaporu od novembra lani zaradi obtožb trgovine z dojenčki, neupravičeno zaprt. Amadou, večkrat premier Nigra, je bil sicer dolgoletni zaveznik Issoufe, po prestopu v opozicijo leta 2013, pa je bil obsojen orkestriranja državnega udara. Vlada vztraja, da so bile volitve svobodne in transparentne, Afriška unija, ki je na volitve poslala opazovalce, pa je splošno zadovoljna z njihovo organizacijo, čeprav so bile vidne nekatere logistične napake in zamude.

Interna policijska preiskava zaradi lanske domnevne načrtne ustavitve ministra za javno upravo, Borisa Koprivnikarja, naj bi pokazala več hujših kršitev. Na Generalni policijski upravi so potrdili, da so bili prejeti prvi delovnopravni ukrepi, po poročanju časnika Večer pa naj bi brez službe ostalo 7 policistov. Izredno odpoved so med drugimi dobili dva škofjeloška policista, ki sta 29. novembra ustavila ministra, in  sindikalist Zoran Petrovič. Ta je že napovedal, da bodo proti tem ukrepom uporabili vsa pravna sredstva in da bo sindikat najprej poskrbel za policista, ki sta Koprivnikarja ustavila, ter jima zagotovil potrebno pravno pomoč in socialno podporo.

V Združeni levici zahtevajo sklic nujne seje odbora Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo o predlogu uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Uredbo in njeno problematiko predstavi Matej Vatovec, poslanec iz vrst Združene levice.

Izjava