Predsednik samooklicane republike Južna Osetija Alan Gaglojev je sporočil, da bo republika opustila načrte za izvedbo referenduma o pridružitvi Rusiji, ki je bil napovedan za 17. julij. Nekdanji predsednik Južne Osetije Anatolij Bibilov je referendum napovedal pred volitvami, a mu to ni pomagalo zmagati, saj je volitve na začetku tega meseca izgubil. Gaglojev, ki sicer podpira pridružitev Rusiji, je njegovo potezo že takrat označil za nepremišljeno. Preklic referenduma pa je utemeljil z negotovostjo pravnih posledic in nedopustnostjo enostranskega odločanja o vprašanjih, ki zadevajo legitimne pravice in interese Rusije. Južna Osetija je neodvisna ljudska republika na Južnem Kavkazu s 50 tisoč prebivalci. Njeno samostojnost od Gruzije poleg Ruske federacije priznavajo še štiri države.

Izrael je podpisal prostotrgovinski sporazum z Združenimi arabskimi emirati. S tem državi ukinjata carine na 96 odstotkov izdelkov. Sporazum opredeljuje pravila glede višine davkov, uvoznih proizvodov in intelektualne lastnine. Pomeni tudi nadgradnjo meddržavnih odnosov po njihovi normalizaciji leta 2020. To je prvi podpis takšnega sporazuma Izraela z drugo arabsko državo in nadaljevanje prekinjanja politične izolacije Izraela v muslimanskem svetu, dokler se ta ne umakne s palestinskih ozemelj in prizna palestinske neodvisnosti.

Voditelji držav članic Evropske unije so dosegli dogovor o embargu na uvoz ruske nafte. Predvidevajo, da bo dogovor do konca leta pomenil 90-odstotno zmanjšanje uvoza nafte iz Rusije v države članice Evropske unije. Po besedah predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela želijo tako Rusiji odvzeti znaten vir za financiranje vojaškega stroja in nanjo izvesti maksimalen pritisk, da bi končala vojno. Ukrep je sicer del šestega svežnja sankcij proti Rusiji, ki vsebuje tudi izključitev še treh ruskih bank iz sistema Swift, prepoved oddajanja trem televizijam in razširitev seznama posameznikov, ki so osebno deležni sankcij. Embargu na rusko nafto je najbolj nasprotoval madžarski premier Viktor Orbán, ki je trdil, da bi tak ukrep uničil ekonomijo njegove države. Edina izjema embarga je tako nafta, ki jo Madžarska in Slovaška prejemata po južnem kraku naftovoda Družba.

Medtem ko Evropska unija ukinja dobavo ruske nafte, Rusija sama omejuje dobavo plina. Rusko podjetje Gazprom je prekinilo dobavo plina nizozemskemu energetskemu podjetju GasTerra. To se je zgodilo, ker podjetje GasTerra, ki je sicer delno v državni lasti, ni želelo plačevati plina v rubljih. Povod za prekinitev je bila marčevska odločitev Vladimirja Putina, da bo Rusija za zemeljski plin sprejela samo plačilo v rubljih. Vsi kupci bodo morali, če bodo želeli nadaljevati z dobavo, odpreti račune v kateri od ruskih bank. Gazprom je že ustavil dobavo plina nekaterim podjetjem na Poljskem, v Bolgariji in na Finskem.

Predsednik države Borut Pahor je državnemu zboru predlagal razrešitev ustavnega sodnika Marijana Pavčnika s koncem letošnjega leta. Pavčnik je predsedniku ustavnega sodišča Mateju Accetu pred dvema tednoma podal zahtevo za predčasno razrešitev, v kateri predlaga, da bi funkcijo opravljal do 31. decembra. Pahor je napovedal, da bo podpisal poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatk in kandidatov za zasedbo funkcije, ko bo prejel sklep državnega zbora o Pavčnikovi razrešitvi. 

V državnem zboru poteka še zadnji dan predstavitev ministrskih kandidatov pred matičnimi delovnimi telesi. Potem ko so včeraj pozitivna mnenja odborov prejeli Tanja Fajon, Dominika Švarc Pipan, Sanja Ajanović Hovnik, Klemen Boštjančič, Marjan Šarec in Tatjana Bobnar, se bo danes predstavilo še zadnjih šest kandidatk in kandidatov. Kot zadnja od naštetih je včeraj zvečer podporo odbora za notranje zadeve prejela Tatjana Bobnar, kandidatka za ministrico tega resorja. Od uradne potrditve svoje kandidature se je soočala z nekaterimi kritikami civilnodružbenih organizacij glede soodgovornosti pri sistemskih kršitvah načela nevračanja, prepovedi kolektivnega izgona in onemogočanja dostopa do mednarodne zaščite. Na to se je odzvala tudi v predstavitvi pred odborom.

Izjava

Bobnar je komentirala tudi del koalicijske pogodbe, ki govori o umiku žice, pardon, tehničnih ovir z meje. Prav tako je povedala, s čim jih nameravajo nadomestiti.

Izjava

Pred nekaj urami sta bila kot kandidata potrjena Bojan Kumer in Irena Šinko, pravkar pa pred odborom za delo na poslanska vprašanja odgovarjata Luka Mesec in Uroš Brežan. Ob petih sledita še predstavitvi Aste Vrečko in Danijela Bešiča Loredana. Mnenje odbora po predstavitvi za državni zbor sicer ni zavezujoče. Zadnji tak primer je bilo prav zadnje ministrsko imenovanje Šarčeve vlade, ko je Angelika Mlinar kljub mnenju o neustreznosti predstavitve vseeno postala ministrica. Tako gre pri predstavitvi kandidatov na odborih predvsem za izkazovanje trdnosti vsakokratne vladne večine. 

Še vedno delujoča vlada Janeza Janše je na že 383. dopisni seji sprejela sklep o prenehanju veljavnosti odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb s covidom-19. Tako so ukinjeni vsi epidemiološki ukrepi, tudi obvezno nošenje zaščitnih mask v socialnovarstvenih in zdravstvenih ustanovah, ki je še veljalo. Prav tako je strokovna skupina za covid-19 predlagala prenehanje svojega delovanja. Minister za zdravje Janez Poklukar je zato podpisal sklep o prenehanju delovanja posvetovalne skupine. 

Komisija za pogojni odpust na ministrstvu za pravosodje je odločila, da nekdanjemu predsedniku uprave Istrabenza in prvemu ministru za notranje zadeve Igorju Bavčarju odobri pogojni odpust iz zapora. Bavčar je v zaporu prestal nekaj več kot 80 odstotkov zaporne kazni, izpuščen pa je bil zaradi vzornega vedenja. Še vedno pa proti njemu potekata dva druga kazenska postopka, prav tako pa še ni vrnil 18 milijonov evrov nezakonite premoženjske koristi. Že sedaj je bil Bavčar v odprtem oddelku deležen prostih izhodov in vseh prostih vikendov.