Tokratni OFF začenjamo doma. Svet stranke Levica je odločil, da se stranka ne bo pridružila koaliciji petih strank, ki jo je sestavil Marjan Šarec. Namesto tega je Levica pripravljena podpreti manjšinsko vlado. Kot je povedal koordinator Levice Luka Mesec, je bila njihova ponudba o projektnem sodelovanju dobro sprejeta in da si lahko obetamo, citiramo, “stabilno manjšinsko vlado”.  Peterica strank bo zdaj z Levico uskladila protokol o sodelovanju, ki bo temeljil na prejšnji teden usklajeni koalicijski pogodbi.

Marjan Šarec je ponujeno sodelovanje Levice označil za vzdržno. Na vprašanje, ali je nad odločitvijo razočaran, je odgovoril: "Če sedeš v avto, moraš vedeti, da lahko tudi ne boš prišel domov, ampak v bolnico. Tudi če greš v neko takšno sodelovanje, takšen projekt, moraš pričakovati vse opcije.” Več slabe volje pa so izrazili drugi partnerji Šarčeve koalicije. Socialni demokrati in SMC obžalujejo odločitev Levice. Alenka Bratušek je povedala, da je razočarana nad odločitvijo Levice, ki je po njenem mnenju stisnila rep med noge.

Selimo se na mednarodno prizorišče. Na Bavarskem so začeli delovati tako imenovani sidrni ali transferni migrantski centri. Sporni centri na nemško-avstrijski meji so bili zahteva nemškega notranjega ministra in vodje bavarske Krščanske demokratske unije Horsta Seehoferja. Dogovorjeni so bili v kompromisu med strankami nemške velike koalicije, konzervativnima CDU Angele Merkel, bavarsko Krščansko demokratsko unijo in Socialdemokrati. Centri imajo enak pravni status kot transferne cone na letališčih, zato migranti v njih tehnično ne bodo vstopili v Nemčijo, con pa ne bodo smeli zapustiti. Po ugotovitvi tega, iz katere države prihajajo in kje so vstopili v Evropsko unijo, bodo imele oblasti dva dni časa, da se odločijo o nadaljnji usodi prišlekov. Kritiki transfernih centrov dvomijo, da je možno v tem času korektno izpeljati vse sodne postopke.  Na drugi strani je prav mnogo hitrejše odločanje o azilu ali deportaciji eden glavnih argumentov tistih, ki zagovarjajo nove centre. Ti bodo zaenkrat delovali zgolj na Bavarskem. Preko te dežele je v Nemčijo v zadnjih petih mesecih vstopilo okoli pet tisoč migrantov, kar je dobra četrtina vseh, ki so jih dokumetirali v Nemčiji.

Nadaljujemo z ekonomskimi novičkami, saj smo namreč v vrhuncu finančnih poročil podjetij in državnih institucij o letošnjem drugem računovodskem četrtletju. Ameriška podjetja so v drugem četrtletju letošnjega leta kupila za več kot 370 milijard evrov lastnih delnic, to je skoraj dvakrat toliko kot rekord, ki je bil postavljen pred četrtletjem. Zgolj Apple je letos kupil 36 milijard svojih delnic, Nike pa 12 milijard. Glede na finančne napovedi bodo ameriška podjetja letos kupila nekaj več kot bilijon evrov svojih delnic. To je približno polovica denarja, ki ga imajo nakopičenega v davčnih oazah in ki so se ga odločili prinesti nazaj domov, po tem ko je ameriški predsednik Donald Trump znižal davčno stopnjo za dobičke podjetij.  Očitno pa so programi kupovanja lastnih delnic tudi edina sila, ki podpira in dviguje ameriške borze. Rekord so namreč postavili tudi investitorji, ki so v juniju iz borze odnesli rekordnih 20 milijard evrov. Najbolj so se zmanjšala sredstva v varčevalnih skladih, kar pomeni, da je pritok svežega denarja iz podjetij presegel odtok zasebnih investitorjev.

Razlog, da se podjetja raje kot za izplačilo dividend ali investicije v širitev podjetja odločajo za kupovanje lastnih delnic, je, da so nagrade za menedžerje ponavadi vezane na ceno delnic na borzi. Zaradi tega je v interesu vodilnih v podjetju, da napihujejo vrednost podjetja. Bonusi, ki so lani narasli za okoli dvajset odstotkov, bodo letos prvič dosegli raven iz predkriznega leta 2006. Po pogodbah, ki so bile podpisane leta 2008 in zapadejo letos, si bodo zgolj v banki Goldman Sachs izplačali 3 milijarde evrov bonusov.

Manj razlogov za veselje imajo v Bruslju. Rast v zadnjem četrtletju v Evropski uniji je bila 0,3 odstotna oziroma 2,1 na letni ravni ali pol manj kot v ZDA. Sedaj je razpoloženje v zadnjem tednu pred evro počitnicami pokvaril še Mednarodni denarni sklad s poročilom o Grčiji. V njem sklad ugotavlja, da bo Grčija na dolgi rok kljub spodbudnim podatkom v zadnjih dveh letih še vedno potrebovala odpis dolga, saj proračunsko breme ne bo vzdržno. Pričakovanja Bruslja o okrevanju Grčije so označili za nerealistično optimistične, opozarjajo pa tudi na visoko raven revščine in na zmanjšan ekonomski potencial Grčije, potem ko se je iz nje izselilo pol milijona ljudi. Stopnja brezposelnosti se je zmanjšala, a še vedno znaša dvajset odstotkov. V Bruslju nameravajo sicer čez tri tedne zaključiti s programom pomoči Grčiji.

Selimo se na celino, ki ima prav tako precej izkušenj z Mednarodnim denarnim skladom, Afriko. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je napovedal spremembe ustave, ki bodo omogočale zaseg zemlje brez denarne kompenzacije. Amandma ustavi bo vladajoči stranki, Afriškemu nacionalnemu kongresu, krajše ANC, omogočil sprejetje dolgo obljubljene, a nikoli izpeljane zemljiške reforme. V Republiki Južni Afriki je še vedno večina kmetijske zemlje v lasti belske manjšine. Predlog o razlastitvi zemljiških posestnikov brez kompenzacije je najprej zagovarjala levičarska stranka Borci za ekonomsko svobodo, kasneje pa ga je posvojil tudi ANC. Ta stranka, ki je na oblasti od padca apartheita, je sicer pod Ramaphosijevimi predhodniki Thabo Mubekijem in Jacobom Zumo nasprotovala razlastivam in korenitejši zemljiški reformi.

Ostajamo v Afriki. V Zimbabveju je volilna komisija razglasila nepopolne rezultate parlamentarnega dela ponedeljkovih volitev. Največ glasov je prejela vladajoča stranka ZANU-PF, ki bo zasedla vsaj 109 od 210-ih sedežev v parlamentu. Glavna opozicijska stranka Gibanje za demokratične spremembe je osvojila 41 sedežev. Gre za prve volitve po tem, ko je dolgoletnega voditelja Roberta Mugabeja lani na mestu predsednika stranke in države zamenjal Emmerson Mnangagwa. Rezultati za predsedniške volitve še niso znani, a Mnangagwa je velik favorit. Voditelj opozicije Nelson Chamisa je vlado in volilno komisijo obtožil volilnih goljufij, trdi, da je njegova stranka prejela večino glasov. Opozicijo je pred volitvami podprl tudi odstavljeni predsednik Robert Mugabe.

Iransko zunanje ministrstvo je zavrnilo povabilo ameriškega predsednika Trumpa za srečanje z iranskim kolegom Hasanom Rouhanijem, njegovo ponudbo pa so označili za neresno. Iranski predsednik je medtem pozval evropske voditelje, da je na njih, da rešijo jedrski sporazum, ki ga je Iran sklenil z ZDA, Evropo in Rusijo, in od katerega je Trump odstopil. Rouhani je zaradi ameriškega odstopa od sporazuma in obnovitve ekonomskih sankcij pod pritiskom tudi doma. Prvič v svojem mandatu se mora zagovarjati v parlamentu. Nasprotniki mu očitajo slabo ekonomsko politiko in naivnost v pogajanju z Washingtonom. Zaradi novih sankcij je iranski rial proti dolarju in evru izgubil polovico vrednosti, povečala pa se je tudi brezposelnost. Rouhani je ob izvolitvi obljubljal ekonomske reforme, ki bodo pospešile gospodarsko rast, a večino svojih obljub ni uspel realizirati.