Okrog sto oboroženih izraelskih naseljencev je napadlo in požgalo palestinsko vas Džit vzhodno od mesta Kalkilija  na Zahodnem Bregu. Naseljenci so streljali na Palestince in vanje ter na hiše in avtomobile metali molotovke. Pri tem so ubili 23-letnega Palestinca, ki je bil ranjen v prsi. Naseljence je med fašističnim divjanjem ščitila okupatorska vojska, ki je na vaščane metala solzivec in blokirala reševalcem ter gasilcem pot na prizorišče. Od oktobra lani je izraelska vojska na Zahodnem bregu ubila več kot 600 ljudi in jih več kot 5000 ranila, naseljenci pa so v pogromih ubili vsaj 120 ljudi. Genocid okupatorska vojska nadaljuje tudi v Gazi, kjer je nagnala prebivalstvo še iz delov mest in taborišč Deir al Balah, al Karara, al Mavazi, al Džala, Hamad in Naser, ki jih je prej razglasila za varna območja. Ponoči je vojska bombardirala begunsko taborišče Džabalija in mesto Gaza. Število prebivalcev Gaze, ubitih od oktobra lani, je preseglo 40 tisoč.

Tajski parlament je za novo premierko izvolil Petongtan Šinavatro, potem ko je ustavno sodišče v sredo s tega položaja razrešilo Seto Tavisina. Šinavatra tako kot odstavljeni Tavisin pripada stranki Za Tajce, nobena izmed ostalih desetih koalicijskih strank pa ni predlagala svojega kandidata. Tavisina je ustavno sodišče odstavilo, ker je po mnenju sodišča kršil etična načela, ko je na ministrski položaj imenoval pravnika Pičita Čunbana, ki je bil v preteklosti obsojen zaradi korupcije. Petongtan Šinavatra je hči tajskega milijarderja Taksina Šinavatre in je po očetu in teti tretja predstavnica rodbine Šinavatra na čelu tajske vlade. Njen oče je zasedal premiersko funkcijo med letoma 2001 in 2006, ko ga je odstavila vojska. Po večletnem bivanju v izgnanstvu se je avgusta lani vrnil v državo zaradi imenovanja nove vlade, nakar je začel prestajati zaporno kazen zaradi korupcije, vendar je bil po pol leta zaradi starosti in bolezni predčasno izpuščen. 

Bangladeški protestniki, po večini študenti, so napadli podpornike pred kratkim odstavljene bangladeške predsednice vlade Šejk Hasine. Hasinini podporniki so imeli shod pred nekdanjim domom njenega očeta, protestniki so jih napadli z bambusovimi in železnimi palicami, da bi jim preprečili vstop v stavbo, pri čemer policija ni posredovala. Hiša je preurejena v muzej, ki hrani artefakte, vezane na vojaški udar 15. avgusta 1975, ko so oficirji na domu ubili večino družine nekdanje premierke, vključno z njenim očetom in voditeljem gibanja za neodvisnost Bangladeša Šejkom Mudžiburjem Rahmanom. V času Hasininine vladavine je 15. avgust veljal za nacionalni praznik, vendar ga je vodja prehodne vlade, Nobelov nagrajenec Muhamad Junus, ukinil. Šejk Hasina je nato svoje podpornike pozvala k protestnemu praznovanju ukinjenega praznika. Muzej je bil tarča napadov protestnikov vse od Hasininega odstopa in pobega v Indijo prejšnji teden. 

Februarja izvoljeni predsednik Indonezije Prabowo Subianto je pridobil potrebno večino v parlamentu za sestavo vlade, potem ko je v koalicijo vstopila nacionalistična stranka NasDem. Stranka NasDem, ki je na februarskih volitvah dobila 10 odstotkov glasov, je pred tem podpirala Subiantovega rivala Aniesa Baswedana, nekdanjega guvernerja prestolnice Džakarta, ki je na volitvah pristal na drugem mestu. S tem ko je nacionalistična NasDem prestopila v Subiantov tabor, bo njegova koalicija sedaj zasedala 52 odstotkov sedežev v 575-članskem parlamentu. V trenutni vladi upokojeni general Subianto zaseda funkcijo obrambnega ministra, kot novi predsednik pa bo prisegel 20. oktobra. Tako bo postal tretji predsednik v zgodovini največje večinsko muslimanske države na svetu, ki je v preteklosti služboval v vojski.

Višje sodišče v indijskem mestu Kalkuta je odredilo posebno zaščito med delovnim časom za zdravnice in druge zdravstvene delavke, ki protestirajo po posilstvu in umoru zdravnice v mestu. Odločitev sledi sredinemu vdoru skupine moških v kalkutsko univerzitetno bolnišnico in uničevanju prostorov bolnišnice. Zdravniški protesti trenutno potekajo v Delhiju, Mumbaju, Hyderabadu, Kerali, Pandžabu in Tamil Naduju. Protesti so se začeli po tem, ko so pred enim tednom v kalkutski univerzitetni bolnišnici našli izmaličeno truplo 31-letne specializantke. Največje zdravniško združenje v državi Indijsko zdravniško združenje je za jutri pozvalo k vsedržavni enodnevni zdravniški stavki, med katero bi opravljali samo nujne zdravstvene storitve.

Nigerija in Ekvatorialna Gvineja sta sklenili sporazum o začetku gradnje plinovoda, ki bo povezoval obe državi. Dogovor sta v prestolnici Ekvatorialne Gvineje Malabo podpisala predsednika obeh držav Teodoro Obiang Nguema Mbasogo in Bola Tinubu. Podpisana dokumentacija vključuje člene o lastništvu, delovanju in samem tranzitu plina. Pred podpisom dogovora z Ekvatorialno Gvinejo je Nigerija že leta 2016 z Marokom podpisala dogovor o graditvi plinovoda, s katerim bi plin iz Afrike dobavljali tudi v Evropo. Projekt gradnje plinovoda med Nigerijo in Ekvatorialno Gvinejo, ki bo potekal čez Gvinejski zaliv, bo financirala gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, krajše ECOWAS. Stroški gradnje naj bi po začetnih ocenah znašali okrog 25 milijard dolarjev, novozgrajeni plinovod pa bi omogočal prenos 30 milijard kubičnih metrov plina na letni ravni. 

V bolgarskem glavnem mestu Sofija potekajo protesti proti spremembi zakona o predšolskem in šolskem izobraževanju, ki prepoveduje tako imenovano LGBTIQ+ propagando v šolah. Pred predsedniško palačo se je zbralo okrog dva tisoč nasprotnikov novo sprejete spremembe šolske zakonodaje, ki jo je predsednik Rumen Radev podpisal prejšnjo sredo. Protestirali so tudi podporniki prepovedi omenjanja LGBT v šolah, ki so zahtevali strožje ukrepe. Spremembo zakona je predlagala proruska ultranacionalistična stranka Prerojenje, podprli pa so jo še poslanci konservativne Bolgarske socialistične stranke in proevropske konservativne stranke GERB. Pred podpisom sprememb zakonodaje je več kot 6000 posameznikov skupaj s 70 organizacijami na predsednika Radeva naslovilo poziv, naj na predlog zakona vloži veto, vendar je ta ignoriral njihove zahteve. 

Poslušalstvu Radia Študent želimo, da se je odpočilo od včerajšnjega praznovanja odhoda device Marije v nebo in je pripravljeno na novo praznovanje. Jutri namreč obeležujemo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Pardon, napačen scenarij. Danes torej praznujemo dan odvisnosti Prekmurja od matične države. Obeležujemo namreč dan, ko so leta 1919 v Beltincih na množičnem zborovanju predali oblast novemu civilnemu upravitelju iz Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v skladu s pariško mirovno konferenco po prvi svetovni vojni. S tem so se dokončno razblinile sanje o neodvisni Murski republiki, ki je delovala od 29. maja 1919 pa vse do 6. junija 1919. 

Kljub praznično obarvanemu koncu tedna moramo z vami deliti tudi žalostno novico. Danes se začenja angleška Premier liga, ki jo bo kot že pretekli dve sezoni prenašal Arena sport. Zato v imenu aktualnopolitične redakcije oziroma suspenzorske redakcije Radia Študent izrekamo iskreno sožalje kavč selektorjem, ki imate na domačih televizijskih zaslonih programe Sportkluba. Želimo vam veliko sreče pri iskanju bifeja s pravimi športnimi kanali in poceni pivom. 

OFF je pripravila vajenka Brina, mentoriral je Matej, s suspenzirano novico razpad v športno redakcijo podpira Tia.