Po sicer na videz uspešnih sobotnih pogovorih v Moskvi, na katerih sta Armenija in Azerbajdžan dosegla dogovor o prekinitvi ognja, je v Gorskem Karabahu spet vse po starem. V Azerbajdžanu so Armenijo obtožili obstreljevanja mesta Ganje, kar je armensko zunanje ministrstvo označilo za popolno laž in odgovorilo z obtožbami Azerbajdžana o obstreljevanju naselij v Gorskem Karabahu, med drugim Stepanakerta, prestolnice arcaške republike. Ganja sicer leži globoko na teritoriju Azerbajdžana, severno od Gorskega Karabaha in širšega Karabaha, ki je sicer mednarodno priznani del Azerbajdžana, a je že od začetka 90-ih let pod armensko okupacijo. Prav tako je armensko zunanje ministrstvo Izrael in Turčijo obtožilo vmešavanja v spopade, saj naj bi državi na pomoč Azerbajdžanu pošiljali drone. V nasprotju z večino držav, ki sprti strani pozivajo k premirju, Turčija sicer zagovarja Azerbajdžan pri uporabi sile in poziva Armenijo k umiku od spopada. Tarča letalskih napadov je bilo spet tudi glavno mesto Gorskega Karabaha.

Nič novega niti v Tadžikistanu, kjer je dosedanji predsednik Emomali Rahmon ponovno slavil na volitvah in si tako zagotovil nov sedemletni mandat. Zanj je glasovalo več kot 90 odstotkov volilcev ob več kot 85-odstotni volilni udeležbi. Rahmon je sicer na oblasti že od leta 1994, možnost neomejenega števila mandatov pa mu je prinesel referendum iz leta 2016. Poleg tega mu je leto prej parlament podelil naziv “vodja naroda”, ki mu daje dosmrtno imuniteto pred kazenskim pregonom, pa tudi možnost veta na vse odločitve parlamenta. V praksi je Rahmon tako že služil kot dosmrtni predsednik ob pomoči družinskih članov, ki prav tako zasedajo pomembna mesta v državni politiki. Njegov sin Rustam Emomali tako opravlja funkcijo predsednika državnega zbora, hči Ozoda Emomali vodi predsedniško administracijo, zet pa tadžikistansko centralno banko.

Volitve so potekale tudi v Litvi, kjer je v prvem krogu največ glasov dobila Domovinska unija. Stranka je prepričala dobrih 24 odstotkov volilcev, drugouvrščeno, z nekaj več kot 17 odstotki glasov, pa je koalicijsko zavezništvo Sindikata kmetov in Zelenih. Ob nekaj manj kot 50-odstotni udeležbi je tako Domovinski uniji pripadlo 23 sedežev, zavezništvu pa 16 sedežev v 141-članskem parlamentu. V prvem krogu so Litvanci izvolili 70 poslancev,  preostalih 71 pa jih bodo v drugem krogu, ki bo potekal 25. oktobra. Nekdanja finančna ministrica Ingrida Šymonite, ki se je pred dobrim letom neuspešno potegovala za mesto predsednice, tokrat poskuša osvojiti položaj premierke, in to prav tako s podporo Domovinske unije. 

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Andrej Jurič je imenoval Petro Grah Lazar na mesto vršilke dolžnosti  direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada, krajše NPU. Dosedanji v. d. generalnega direktorja Uroš Lepoša je namreč odstopil zaradi osebnih razlogov, a najbrž tudi zaradi vmešavanja politike v delo preiskovalcev, kar je doseglo vrhunec z inšpekcijo na NPU-ju, ki jo je naročil notranji minister Aleš Hojs. NPU je bil ustanovljen leta 2010 kot neodvisni organ za preiskovanje predvsem najtežjih primerov gospodarskega in finančnega kriminala, zato ne preseneča, da je trn v peti trenutni oblasti, ki skuša kot organ imenovati sebi bližnje kadre. Kot kaže je to tudi “najpomembnejša” kompetenca Petre Grah Lazar, ki je bila na policiji zaposlena zgolj dobra tri leta, a medtem ni vodila nobenega primera. Pozneje je delala pri Družbi za upravljanje terjatev bank, ukvarjala pa se je tudi z borznim posredništvom. Urad je tako dobil že četrto vodjo v zadnje pol leta, potem ko je prvi val kadrovskega tsunamija v maju odnesel dotedanjega direktorja Darka Muženiča. Slednji meni, da je bila njegova odstavitev protizakonita, kar skuša dokazati tudi na sodišču.

Pobudniki referenduma o gradnji stolpa Kristal v Rogaški Slatini so sporočili, da so zbrali dovolj podpisov za vložitev pobude. Kljub raznoraznim pritiskom na nasprotnike gradnje, ki bi po mnenju župana Branka Kidriča oživila turizem v občini, je prihodnost stolpa vse bolj pod vprašajem. Več o tem ena izmed pobudnic referenduma Eva Žgajner:

Izjava

Novi župan Velenja je Peter Dermol iz vrst stranke SD. Včerajšnje volitve so bile zaradi smrti prejšnjega župana Bojana Kontiča izvedene avgusta letos. Dermol je sicer slavil z več kot 60 odstotki vseh glasov, a ob zgolj 33-odstotni udeležbi. Občino je s Kontičevim pooblastilom vodil že od maja 2019, ko se je Kontič umaknil zaradi bolezni. Pred tem je opravljal funkcijo direktorja Termoelektrarne Šoštanj, a je leta 2014 dobil odpoved zaradi “hujših kršitev delovnih obveznosti pri oddaji poslov in naročanju storitev”.

Znani so trije kandidati za novega predsednika stranke DeSUS. Poleg Karla Erjavca, ki se očitno želi vrniti v ospredje politične scene, kandidirata še Srečko Felix Krope in Dominik Šteiner. Rok za oddajo kandidatur se je sicer že iztekel, a v stranki čakajo še na morebitno današnjo pošto pred končnimi rezultati. Krope, sicer predavatelj na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, je julija izstopil iz stranke, a je svoje članstvo pred kratkim obnovil. Javnosti je znan tudi iz tako imenovane “afere Šotor”, ko so za časa njegovega poveljevanja specialni enoti policije trije njegovi podrejeni uporabili šotor Ministrstva za notranje zadeve za zasebno rojstnodnevno zabavo. Krope je bil takrat zaradi zlorabe uradnega položaja obsojen na pogojno zaporno kazen šestih mesecev s poskusno dobo dveh let. Šteiner je služil kot načelnik Upravne enote Murska Sobota, Erjavca pa najbrž ni treba posebej predstavljati.