OFF pristaniških delavcev
Skladiščniki v francoskem pristanišču Fos-sur-Mer pri Marseillu so blokirali pošiljko vojaškega materiala za izraelsko vojsko. Sindikat Generalna konfederacija dela poroča, da delavci zabojev niso naložili z verigami francoskega podjetja Eurolinks, ki so sestavni del mitraljezov, zaradi njihove uporabe proti Palestincem in izvajanja genocida. Štirinajsttonsko pošiljko bi morali naložiti v torek in jo poslati do pristanišča Haifa. Po francoskih delavcih pa se zgledujejo tudi italijanski. Kolektiv pristaniških delavcev v Genovi je napovedal, da bodo zavrnili pristanek ladje na svoji poti nazaj v Haifo. Po poročanju preiskovalne novinarske redakcije Disclose je sicer podobna pošiljka v Haifo že dvakrat prispela, in sicer v začetku aprila in konec maja. Francoski obrambni minister Sebastien Lecornu je takrat zatrdil, da izraelska vojska teh verig ne uporablja in da bodo zgolj izvožene v druge države.
Izraelska vojska je v južnem predmestju libanonske prestolnice Bejrut ukazala evakuacijo prebivalstva in izvedla zračne napade. Po poročanju palestinske tiskovne agencije Wafa je bilo uničenih več sto prebivališč. Sionistične sile so uro pred napadom napovedale napad na osem stavb na štirih različnih lokacijah in izdale ukaz za prisilno evakuacijo. Tudi tokrat so, po njihovih navedbah, bombardirali podzemne objekte za proizvodnjo dronov v lasti gibanja Hezbolah. Vojska nadaljuje napade v Libanonu kljub premirju, ki je začel veljati novembra lani.
Izraelska vojska je prav tako nadaljevala napade v Palestini. V mestu Gaza je bombardirala vzhodno sosesko Tufah in pri tem požgala več palestinskih prebivališč. Tudi na severu Džabalije so izvedli zračne napade, vendar število žrtev še ni znano. Na Zahodnem bregu so v Han Junisu napadli šotore ter pri tem ubili tri Palestince in ranili dva. V okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu se je v mošeji Al Aksa na prvi dan muslimanskega praznika eid al adha zbralo približno osemdeset tisoč Palestincev, medtem ko so izraelski policisti v bližini nadzorovali dogajanje.
Ameriška vlada je uvedla sankcije zoper štiri sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu zaradi političnega delovanja proti Združenim državam in Izraelu. Med sankcioniranimi so Solomy Balungi Bossa iz Ugande, Luz del Carmen Ibanez Carranza iz Peruja, Reine Adelaide Sophie Alapini Gansou iz Benina in Beti Hohler iz Slovenije. Sodnici iz Ugande in Peruja sta odobrili preiskavo ameriških vojakov v Afganistanu, medtem ko sta sodnici iz Benina in Slovenije odobrili izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pojasnil, da so dejanja sodnic nezakonita in neutemeljena. Sodnicam je ameriška vlada blokirala premoženje, ki ga imajo v ZDA, ter jim prepovedala transakcije z ameriškimi podjetji in državljani, kar vključuje zagotavljanje sredstev, blaga ali storitev. Maja je predsednik Donald Trump uvedel sankcije proti tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča Karimu Khanu, ki je zaprosil za izdajo naloga za aretacijo Netanjahuja in Galanta.
Čadski predsednik Mahamat Idriss Deby je napovedal ukinitev izdajanja vizumov ameriškim državljanom. Ukinitev je uvedel kot odgovor na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da čadskim državljanom popolnoma prepove vstop v Združene države. Čad je prva izmed dvanajstih držav, zoper katere velja popolna prepoved potovanja, ki je uvedla protiukrepe. Trumpova vlada je včeraj sprejela prepovedi, saj, kot trdijo, imajo tovrstne težave s terorizmom in precej površno izvajajo vladne preglede nad varnostnimi grožnjami.
Pred Policijsko postajo 29. november v Novem Beogradu študentje in meščani protestirajo zaradi dveh pridržanih študentov Fakultete za kmetijstvo. Študenta sta dva izmed osemnajstih, ki so jih pridržali zaradi obtožbe napada na Miloša Pavlovića, predstavljenega kot študenta, ki se želi učiti. Danes so s policijske postaje izpustili novinarja portala Zoomer Darka Gligorijevića, ki ga je policija pridržala zaradi motenja javnega reda in miru na mestu napada. Notranji minister Ivica Dačić je napovedal, da bodo nadaljevali aretacijo vseh odgovornih za sredin napad. Lokacija pridržanja preostalih petnajstih študentov še ni znana, vendar protestniki predvidevajo, da to ni policijska postaja Novi Beograd. Medtem so pa študentje in meščani v Smederevski Palanki že drugi dan v 72-urni blokadi ulice med zgradbo občine in palanško gimnazijo. Opozarjajo na neizpolnjene obljube o prenovi šole, kjer je fasada že tako dotrajana, da odpada.
Na Prešernovem trgu v Ljubljani je nekaj sto ljudi protestiralo proti genocidu v Gazi. Protest je organiziralo Združenje pobud za solidarnost s Palestino, ki je sestavljeno iz več mirovnih iniciativ v Sloveniji. Glede na protestno geslo »Obležimo za Palestino« so protestniki na trgu simbolno obležali za pol ure. Vlado, natančneje pa predsednico države Natašo Pirc Musar, predsednika vlade Roberta Goloba, predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon, združenje poziva k sprejemu konkretnih ukrepov. Zahteva takojšnjo prekinitev ognja in dostop do humanitarne pomoči, ki jo Izrael od začetka marca vztrajno blokira. Prav tako poziva k sprejetju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov Združeni za mir, ki bi nadomestila neučinkovitost ukrepanja Varnostnega sveta pri doseganju prekinitve ognja. Med drugim zahtevajo tudi uvedbo vojaškega embarga, prekinitev diplomatskih stikov in sodelovanja z Izraelom na preostalih področjih. Vladi in drugim odgovornim so določili rok za odgovor, to je do naslednjega ponedeljka.
Inšpektorat za delo je ugotovil, da je Igor Pirkovič v času stavke delavcev RTV Slovenija leta 2022 posegel v delavske pravice dveh novinark in urednic na Multimedijskem centru RTV Slovenija, krajše MMC. Pirkovič, ki je bil takrat vršilec dolžnosti urednika uredništva za nove medije, jima je ukinil administrativne pravice za urejanje portala MMC. Inšpektorat je RTV Slovenija oglobil s sedemstopetdesetimi evri globe, Pirkoviča pa s stotimi evri. Maja 2022 so novinarji na RTV-ju izvedli enodnevno opozorilno stavko, med katero je vodstvo uvajalo cenzuro, saj so umaknili in preprečili vse vsebine, povezane s stavko. Glavna zahteva je bilo zagotavljanje novinarske, uredniške in institucionalne avtonomije.
Dodaj komentar
Komentiraj