Iz palestinskega odporniškega gibanja Hamas so sporočili, da do nadaljnjega prekinjajo izpuščanje izraelskih talcev, ki bi se moralo nadaljevati v soboto. Razlog so večkratne izraelske kršitve prekinitve ognja. Izraelska vojska je v treh tednih od dogovora o prekinitvi ognja redno obstreljevala Palestince med vračanjem na domove, predvsem v mestu Han Junis v središču in v mestu Gaza na severu oblegane enklave. Izraelska mornarica je obe mesti obstreljevala z morja in poleg tega napadala ribiške čolne na obali. Nekaj ur pred Hamasovim obvestilom je izraelska vojska v Gazi ubila vsaj pet civilistov. Poleg tega je izraelska vojska vsakič zavlačevala z dogovorjenimi izpustitvami palestinskih zapornikov iz izraelskih vojaških zaporov in medtem na Zahodnem bregu sproti aretirala vsaj toliko Palestincev, kot jih je izpustila. Pogajanja o podrobnostih druge faze prekinitve ognja bi se morala začeti po 16 dneh od uveljavitve, vendar izraelska vlada ni hotela poslati pogajalcev v Katar, kjer bi morala pogajanja potekati. O kršitvah s strani Hamasa v zadnjih treh tednih tudi Izraelu naklonjeni zahodni mediji niso poročali. Izraelska vlada trdi, da Hamas ni upošteval dogovorjenega vrstnega reda izpuščanja talcev in pravočasno objavljal imen. Točnost teh obtožb ni preverljiva, ker ta domnevni del dogovora ni javen. Izraelska vojska je po Hamasovem sporočilu okrepila položaje okrog Gaze, ameriški predsednik Donald Trump pa je zagrozil s peklom in predlagal razveljavitev prekinitve ognja, če Hamas v soboto do poldneva ne izpusti vseh talcev. V Tel Avivu in Jeruzalemu so se začeli protesti proti izraelski vladi premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga protestniki obtožujejo namernega sabotiranja prekinitve ognja, da bi se kljub sodnim procesom proti njemu obdržal na oblasti. Od 33 talcev, predvidenih za izpustitev v prvi fazi prekinitve ognja, jih je Hamas do zdaj izpustil 16. Poleg tega so izpustili pet tajskih gostujočih delavcev, ki so jih v operaciji 7. oktobra 2023 zajeli skupaj z izraelskimi talci in katerih izpusta dogovor z izraelsko vlado ni predvidel.  

Kljub povračilnemu ukrepu izraelska vojska še ne namerava spoštovati prekinitve ognja. V mestu Rafa, kjer še vedno nadzoruje koridor na meji med Gazo in Egiptom, je streljala na Palestince in pri tem enega ubila. Izraelska vojska tudi blokira evakuacije ranjencev in bolnikov v Egipt prek mejnega prehoda v Rafi, čeprav jih je prej odobrila. Na Zahodnem bregu okupatorska vojska nadaljuje racije v begunskih taboriščih v Dženinu, Tulkarmu in Nur Šamsu ter v begunskem taborišču Far’a. Iz agencije Združenih narodov za palestinske begunce UNRWA so sporočili, da je izraelska vojska od začetka racij na Zahodnem bregu po prekinitvi ognja v Gazi prisilila več kot 40 tisoč ljudi, da so zapustili svoje domove.

Predsednik kolaborantske Palestinske oblasti Mahmud Abas je podpisal odlok, s katerim je ukinil finančno podporo za družine Palestincev, ki jih je okupatorska vojska ubila ali zaprla. Palestinska oblast je iz tako imenovanega Sklada mučenikov približno 30 tisoč družinam na leto izplačevala skupno za okoli 160 milijonov evrov nadomestil oziroma okoli 5000 evrov letno na družino. Izraelska vlada je nadomestila označevala za plačila za terorizem in jih uporabljala kot izgovor za zasege davkov, ki jih pobira v imenu Palestinske oblasti. Ukinitev nadomestil za družine žrtev okupacije je bila tudi zahteva več zaporednih ameriških vlad. Leta 2018 je prva vlada predsednika Donalda Trumpa zaradi nadomestil za tretjino zmanjšala finančno podporo kolaborantski oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je z odlokom uvedel 25-odstotne carine na jeklo in aluminij, ki bodo veljale tudi za uvoz iz Evropske unije. Natančneje, Trump je ukinil izjemo za Evropsko unijo iz carin, ki jih je uvedel v svojem prvem mandatu leta 2018. Hkrati je carine zvišal z desetih na 25 odstotkov. Carine na jeklo in aluminij veljajo za države Evropske unije, Kanado, Mehiko, Veliko Britanijo in Avstralijo. Samo za jeklo veljajo carine še pri uvozu iz Japonske, Južne Koreje in Brazilije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala protiukrepe. Trump je po pogovoru z avstralskim premierjem Anthonyjem Albanesejem sporočil, da razmišlja o izjemi za Avstralijo, saj ima ta trgovinski deficit z Združenimi državami. Največja izvoznica jekla in aluminija za Združene države je Kanada. Tožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji zaradi ameriških carin na uvoz iz Kitajske je napovedala še hongkonška vlada, ker ameriška vlada pri carinah proti Kitajski ne obravnava Hongkonga kot ločenega carinskega območja.

Iz bangladeške policije so sporočili, da so v operaciji, imenovani Lov na hudiča, do zdaj aretirali več kot 1300 podpornikov nekdanje predsednice Šejk Hasine. Policija je zasegla tudi manjšo zalogo orožja. Začasna vlada Muhamada Junusa je operacijo, ki še poteka, ukazala v soboto, potem ko so člani stranke Šejk Hasine, Liga Avami, v Daki napadli člane organizacije Študenti proti diskriminaciji. Študentska organizacija je avgusta sodelovala v uporu proti nekdanji predsednici, njeni člani pa so zdaj tudi del začasne vlade. Pred tem so se podporniki Hasine v sredo spopadli s protestniki, ki so vandalizirali zapuščeno predsedniško palačo in muzej, posvečen prvemu bangladeškemu predsedniku in Hasininemu očetu Šejku Mudžiburju Rahmanu. Napad na palačo in muzej je bil odziv nasprotnikov nekdanje predsednice na njeno napoved, da bo prek družbenega omrežja Facebook iz izgnanstva v Indiji nagovorila svoje podpornike v Bangladešu.

Romunski predsednik Klaus Iohannis je pred glasovanjem o njegovi razrešitvi v parlamentu odstopil s predsedniškega položaja. Nezaupnico proti predsedniku je vložilo več opozicijskih nacionalističnih strank, in sicer Zavezništvo za zedinjenje Romunov, Stranka SOS, Stranka mladih in nekaj poslancev Unije Rešimo Romunijo, ki skupaj zasedajo 35 odstotkov sedežev v parlamentu. Predsedstvo bo do volitev začasno prevzel dosedanji predsednik senata Ilie Bolojan iz Iohannisove Nacionalliberalne stranke. Iohannis je predsedniški položaj zasedal od leta 2014, trenutni mandat pa bi mu moral poteči konec decembra po predsedniških volitvah, na katerih je zmagal fašist Călin Georgescu. Mandat mu je nato ustavno sodišče podaljšalo, potem ko je razveljavilo izid volitev. Ponovitev predsedniških volitev je predvidena za začetek maja.

Albanska policija je aretirala župana prestolnice Tirana Eriona Veliaja zaradi suma korupcije in pranja denarja. Njegovi ženi Ajoli Xoxa je tožilstvo za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu odredilo hišni pripor. Tožilstvo župana sumi, da se je prek nevladnih organizacij, povezanih z njim in njegovo ženo, okoristil na račun javnih sredstev. Poleg tega je po obtožbah tožilstva podpisal več gradbenih dovoljenj za gradbena podjetja, s katerimi je prav tako osebno povezan. Veliaj je član Socialistične stranke premierja Edija Rame, župansko mesto v Tirani pa zaseda od leta 2015.