OFF proračunske blokade
V Bukarešti se je zbralo več tisoč protestnikov, ki so zahtevali višje plače, ukrepe za omejitev inflacije in znižanje davkov za delavce. Demonstranti so protest začeli pred zgradbo vlade in se nato sprehodili do državnega parlamenta. Protest je organiziral Državni sindikalni blok, druga največja skupina sindikalnih organizacij v državi. Protestniki so nasprotovali tudi vladnim varčevalnim ukrepom, saj je vlada med drugim zamrznila plače in pokojnine v javnem sektorju ter zmanjšala javne izdatke in delovna mesta v javni upravi. Po protestu je sindikalni blok sporočil, da so ga vladajoče stranke povabile na razpravo.
Iraška Neodvisna visoka volilna komisija je sporočila, da je na parlamentarnih volitvah slavila koalicija Obnova in spremembe pod vodstvom dosedanjega predsednika vlade Mohammeda Shie al-Sudana. Volilna komisija je potrdila, da je na volitvah glasovalo okoli dvanajst milijonov volilnih upravičencev, vladajočo koalicijo je podprlo okoli 1,3 milijona ljudi, kar je okoli 12 odstotkov glasov. Drugo mesto je zasedla Demokratska stranka Kurdistana, ki je prejela okoli deset odstotkov glasov. Po poročanju Al Džazire je bila volilna udeležba v območjih, kot sta Bagdad in Nadžaf, nizka, saj je vodja Nacionalnega šiitskega gibanja Muqtada al-Sadr pozval k bojkotu volitev. V Iraku mora biti predsednik države Kurd, predsednik vlade šiit, predsednik parlamenta pa sunit.
Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o nadaljevanju financiranja vlade. Tako se je končala najdaljša proračunska blokada, ki je trajala 43 dni. Dogovor, ki financiranje vlade zagotavlja do konca januarja, je Trump podpisal le nekaj ur po tem, ko ga je z 222 glasovi za in 209 proti podprl predstavniški dom. Zgornji dom parlamenta je zakon sprejel v ponedeljek. Poleg financiranja vlade zakon zagotavlja tudi sredstva za pomoč v obliki bonov za hrano, znana kot Program dopolnilne prehrambene pomoči. V zakonu so določila, v okviru katerih bodo preklicana odpuščanja, do katerih je prišlo zaradi zaprtja vlade, dogovor pa zagotavlja tudi izplačilo zaostalih plač za zvezne uslužbence in uvaja zaščito pred nadaljnjimi odpuščanji. Blokada se je začela, saj kongresu do začetka oktobra ni uspelo potrditi proračuna za prihodnje leto. Republikanci so v spodnjem domu potrdili predlog zakona o začasnem podaljšanju financiranja vlade do konca novembra, a v senatu niso zbrali potrebnih 60 glasov. Demokrati predloga niso želeli podpreti brez podaljšanja subvencij za zdravstveno zavarovanje prebivalcev z nizkimi dohodki, ki jim veljavnost poteče konec leta.
Avstralsko-britansko podjetje Rio Tinto je ustavilo projekt Jadar, v okviru katerega je želelo v srbski dolini odpreti rudnik litija. Novico o ustavitvi projekta je objavil portal Bloomberg, ki je imel vpogled v interne dokumente Rio Tinta, v katerih podjetje navaja, da projekt prehaja v status vzdrževanja. Vsebino memoranduma je potrdil tiskovni predstavnik rudarskega velikana.
Gibanje Volt Slovenija je začelo zbirati podpise za ustanovitev politične stranke. Slovenska veja je del panevropskega gibanja Volt s 40 tisočimi člani v 30-ih evropskih državah. Gibanje je opredelilo več ciljev, med drugim decentralizacijo zdravstva, lažjo gradnjo in obdavčitev praznih stanovanj ter prenovo digitalnih storitev. Na včerajšnji novinarski konferenci, ki je potekala pred državnim zborom, je ustanovni član Borja Razinger zatrdil, da bodo v parlament namesto sendvičev dostavljali sveže, progresivne in proevropske ideje. Gibanje Volt sicer ni povezano z dostavljalsko družbo Wolt.
Državni svet je zavrnil predlog sprememb državnega proračuna za leti 2026 in 2027. Svetniki so se za zavrnitev odločili, ker med drugim proračun za prihodnje leto nepravično razporeja sredstva, pretirano povečuje javno porabo in zadolževanje ter ne zagotavlja javnofinančne stabilnosti države. Obenem po mnenju državnega sveta zanemarja potrebe občin in kmetijstva, saj svet med drugim skrbi predvideno zmanjšanje proračuna za kmetijstvo za okoli sto milijonov evrov napram letošnjemu letu. Svetniki so zavrnili predlog proračuna za leto 2027, saj med drugim ne prinaša sprememb, ki bi zagotovile večjo fiskalno odgovornost. Svet je zavrnil tudi predlog zakona o kmetijstvu, podprli pa so predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih in predlog novele zakona o ohranjanju narave.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je izdalo uporabno dovoljenje za moški zapor v Dobrunjah. Kot je sporočilo Ministrstvo za pravosodje, je predvideno, da bodo prve zapornike s Povšetove v Dobrunje prepeljali v začetku prihodnjega leta. Z gradnjo zapora so začeli leta 2022, izvajalec del pa je aprila letos oddal vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja. Avgusta je ministrstvo za naravne vire izdajo uporabnega dovoljenja zadržalo, saj je komisija za tehnični pregled odkrila pomanjkljivosti dokumentacije o izvedbenih delih in zanesljivosti objekta. Nato je pristojno ministrstvo upravi za izvrševanje kazenskih sankcij naložilo, naj ugotovljene pomanjkljivosti odpravi v roku dveh mesecev. Ministrstvo je rok podaljšalo konec oktobra, iztekel se je danes.
Po poročanju medijske hiše POP TV je Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, začasno ustavila obravnavo primerov Bobnar in Karigador. KPK je postopke zaustavila, saj je Stojan Zdolšek, zastopnik predsednika vlade Roberta Goloba, na upravno sodišče vložil tri tožbe zoper odločitve komisije. Zdolšek je za televizijo potrdil, da mu je KPK delno zavrnila zahtevo po vpogledu v celotno dokumentacijo v obeh primerih. KPK se je za zavrnitev vpogleda odločila, ker naj bi Zdolškov vpogled v določene listine škodil interesom postopka, v drugem primeru pa naj bi šlo za osebne podatke. Premierjev odvetnik je zoper te odločitve vložil tri tožbe, dve v zadevi Karigador in eno v zadevi Bobnar. KPK je preiskavo, ki se je začela novembra 2023, uvedla na podlagi prejete prijave nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar iz decembra 2022, ki je Golobu očitala nedovoljene pritiske na policijo. Senat KPK je preiskavo večkrat prekinil, premier Golob pa očitke zavrača. Komisija proti Golobu vodi tudi postopek v zadevi Karigador. Golob je namreč večkrat dopustoval v hiši poslovneža in člana Svobode Tomaža Subotiča, ki ga je vlada imenovala v svet Splošne bolnišnice Celje in svet Psihiatrične klinike Ljubljana. Več o vpogledu v dokumentacijo primerov pove Zdolšek.
Ustavno sodišče je presodilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo ni neskladen z ustavo. Odločitev je sodišče sprejelo zaradi ustavne nedopustnosti referenduma o zakonih, ki na področjih človekovih pravic odpravljajo protiustavnost. Sklep o nedopustnosti razpisa referenduma na to temo je državni zbor sprejel julija. V koaliciji so takrat pojasnili, da 90. člen ustave ne dopušča referendumov za zakone, ki odpravljajo protiustavnosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Novela ureja dostop do možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske ženske in ženske v istospolnih zvezah ter odpravlja prepoved hkratne uporabe darovanih jajčnih in semenskih celic. Novela je sledila odločitvi ustavnega sodišča, da je ureditev, po kateri so do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičeni samo poročeni moški in ženske, neustavna in diskriminatorna.
Dodaj komentar
Komentiraj