Srbska vlada je umaknila sporni zakon o razlastitvi in preložila spremembe zakona o referendumu, zaradi katerih je množica protestnikov dva tedna protestirala v okoli 50 mestih po vsej državi. Predsednik Aleksander Vučić je v izjavi za medije pojasnil, da so razlog za tako odločitev prekratki roki in nezadovoljstvo množice. Okoljevarstvena društva po državi so soglašala, da spremembe zasebnim podjetjem dopuščajo, da se nenadzorovano polastijo zasebnih zemljišč in jih upravljajo. Vučić je ob izpolnitvi zahtev protestnikov in okoljevarstvenih društev izjavil, da kljub vsemu verjame v koristnost sprememb zakona o razlastitvi, s katerim naj bi se zagnali večji infrastrukturni projekti, ki zaradi zasebnega lastništva ozemelj niso bili izvedeni.

Christophe Joseph Dabiré je odstopil s položaja predsednika vlade Burkine Faso, s čimer je bila avtomatsko razpuščena celotna vlada. Razlog za odstop naj bi bili protesti zaradi neurejenih varnostnih razmer v državi, ki se slabšajo od prihoda predsednika države Rocha Marca Christiana Kaboréja  leta 2015. V tem obdobju je zaradi pogostih napadov  islamističnih skupin, povezanih z organizacijo Al Kaida v islamskem Magrebu, po državi umrlo več kot 2000 ljudi, okoli 1,4 milijona prebivalcev je bilo razseljenih. Do ustrezne zamenjave bo državo vodila  razpuščena vlada, predsednik države pa je državljane po odstopu pozval k strpnosti, dokler se situacija ne umiri.

Indijski kmetje so teden dni po vladni razveljavitvi nove kmetijske zakonodaje prenehali protestirati in napovedali razpustitev protestnih taborov ob koncu tedna. Protestniki so na obrobju Delhija vztrajali od novembra lani in zahtevali razveljavitev kmetijskih reform vlade premierja Narendre Modija.. Njen predlog je bil sprejet pred dobrim tednom, vendar so predstavniki protestnikov vztrajali, da mora vlada za prenehanje protestov ugoditi tudi drugim zahtevam kmetov, med katerimi so najbolj izpostavljali denarna nadomestila za družine kmetov, umrlih med protesti.Indijske kmete je pri vladni zakonodaji najbolj zmotila privatizacija kmetijskega sektorja. Zakoni so kmetom dovoljevali neposredno prodajo izdelkov zasebnim podjetjem, kot so velike trgovske verige in spletne trgovine s prehrano. To bi končalo globoko ukoreninjen sistem državnega odkupovanja kmetijskih izdelkov po reguliranih cenah. Kmetje so lani ob sprejetju novih zakonov opozarjali, da bodo takšne reforme večjim zasebnim prehrambnim konglomeratom omogočile monopol nad kmetijskim trgom in samovoljno postavljanje cen, kar bi vodilo v podrejen položaj indijskih kmetov. Razveljavitev vladnih zakonov kmetje ocenjujejo za zmago volje večine in dokaz, da je z množičnimi protesti mogoče spremeniti ravnanje vlade. Hkrati je to najresnejši politični poraz premierja Narendre Modija, ki mu je z nacionalistično politiko, velikokrat usmerjeno proti muslimanski manjšini, uspelo konsolidirati oblast v tradicionalno decentralizirani Indiji.

Svetovni program za hrano, krajše WFP, je začasno ustavil razdeljevanje hrane v dveh etiopskih mestih, Kombolchi in Dessieju v severni pokrajini Amhari, južni sosedi uporne tigrajske regije. Odločitev WFP-ja prihaja dan po tem, ko so tigrajski uporniki oropali njegova skladišča hrane in tamkajšnjim zaposlenim grozili z orožjem. V WFP-ju so opozoril na nesprejemljivost takega ravnanja z njegovimi zaposlenimi, pa tudi na incident, ko naj bi etiopske vladne sile zasegle humanitarni konvoj in ga uporabile za lastne potrebe. Konflikt med Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto in etiopsko vlado, ki traja približno leto dni, je regijo potisnil na rob humanitarne krize.

Ameriškemu diplomatskemu bojkotu februarskih olimpijskih iger v Pekingu so se pridružili še Kanada, Združeno kraljestvo in Avstralija. Francija pa se je na drugi strani postavila na stran Italije in se opredelila proti diplomatskemu bojkotu. Odločitev v Parizu utemeljujejo s potrebo po skupnem političnem nastopu članic Evropske unije v odnosu do Kitajske.

Opozicijske stranke SD, LMŠ, Levica in SAB pripravljajo osnutek zakona, ki naj bi omilil posledice energetske krize, v državni zbor pa ga bodo vložile v ponedeljek. Zaradi višanja cen energentov bi šestina državljanov, ki živijo pod pragom revščine, po zakonu prejela energetske vavčerje v vrednosti 150 evrov. Skupno 25 milijonov sredstev naj bi črpali iz podnebnega sklada. V izjavi za medije so zaskrbljenost nad situacijo izrazili poslanci vseh štirih strank, o rešitvah naj bi se več tednov dogovarjali tudi skupaj s koalicijo KUL. Po izračunih statističnega urada se je najbolj dvignila cena kurilnega olja, za 44 odstotkov, podražitev elektrike pa je 15-odstotna, največja v Evropi. 

Nadzorni svet Radiotelevizije Slovenija je ob večinski prisotnosti članov sveta odpravil sklep o imenovanju predsednika nadzornega sveta Janeza Čadeža, ki je bil sprejet 1. septembra. Hkrati so potrdili avgustovski sklep in na mesto predsednika ponovno postavil Danila Tomšiča. Gre za zadnje poglavje boja za večino v nadzornem svetu RTV, ki se je začel po imenovanju prejšnjega predsednika, Andreja Graha Whatmougha, na mesto generalnega direktorja. Njegov namestnik, Borut Rončević, ni želel sklicati naslednje seje.  Avgustovski sklep vlade je s predsedniškega položaja odstavil Petro Majerl in Matjaža Medveda, ki sta bila imenovana v času vlade Mira Cerarja, ter na njuni mesti postavil Tomšiča in Milenka Ziherla. Sklep vlade je septembra ovrglo upravno sodišče in na Tomšičevo mesto imenovalo Čadeža. To imenovanje je bilo po Tomšičevem mnenju neveljavno, vendar zaradi nasprotovanja direktorja RTVS, Andreja Graha Whatmougha, ni smel sklicati seje. Vlada imenuje štiri izmed enajstih članov nadzornega sveta, mandat pa mu poteče januarja prihodnje leto.

OFF sta pripravila vajenka Magdalena in mentor Vito.