Potem ko je mozambiško ustavno sodišče kot zmagovalca oktobrskih predsedniških volitev potrdilo Daniela Chapa iz vladajoče Mozambiške osvobodilne fronte, krajše Frelimo, se je na ulice ponovno pognala množica protestnikov. Kot je zatrdil mozambiški notranji minister Pascoal Ronda, je od razglasitve odločitve sodišča v protestih umrlo vsaj 21 oseb, pridržanih pa jih je bilo najmanj 78. Protestniki so zažigali pnevmatike, blokirali ceste in vandalizirali več objektov. Protesti v Mozambiku sicer potekajo že vse vse od začetka volilne kampanje, zaostrili pa so se po prvotni razglasitvi zmage stranke Frelimo oziroma njenega kandidata. V spopadih s policijo, ki jo je nad protestnike nagnala stranka Frelimo, je po podatkih skupine Civilnodružbena platforma umrlo več kot 130 ljudi.

Nekdanji južnokorejski predsednik Yun Seokyeol se ponovno ni odzval vabilu na zaslišanje v preiskavi ob razglasitvi izrednega vojnega stanja. Tega je Yun naznanil v začetku decembra, a ga je parlament takoj preklical. Nekdanji predsednik se tako že drugič ni zglasil zaslišanju na Uradu za preiskovanje korupcije visokih uradnikov, ki preiskuje Yunovo domnevno zlorabo položaja. Yun je sicer predsedniški položaj moral zapustiti po izglasovani nezaupnici 14. demembra, za katero je glasovalo 204 poslancev narodne skupščine, nasprotovalo jih je 85. O dokončni usodi Yuna bo odločalo ustavno sodišče, ki predsednika dokončno razreši s položaja. Sodni organ bo s prvo obravnavo začel 27. decembra, za dokončni izrek sodbe pa ima na voljo šest mesecev. 

V Vietnamu je pričel veljati tako imenovani internetni zakon, ki razširja pooblastila vlade na področju internetnih storitev. Pravna podlaga namreč širi vladni nadzor nad dostopom do informacij na internetu zaradi »državne varnosti« in »družbenega reda«. V skladu z odlokom morajo internetne platforme, ki nudijo storitve uporabnikom v Vietnamu, shraniti uporabniške podatke in jih v primeru zahteve oblasti tem tudi predložiti. Za tehnološke gigante, kakršen je Facebook, novi zakon določa, da mora uporabniške račune preverjati z uporabo telefonskih številk ali osebnih identifikacijskih številk ter nato te podatke shranjevati. Od platform zahteva, da v naslednjih 24 urah odstranijo vse vsebine, ki jih vlada glede na nove kriterije pojmuje kot nezakonite, in da organizacije državnim organom na zahtevo zagotovijo orodja za iskanje in pregledovanje vsebine. Vlada je sicer internetni zakon sprejela pretekli mesec. Nevladne organizacije ob tem opozarjajo, da bi oblasti lahko zakon izrabile za zatiranje kritikov oziroma opozicije. 

Nasprotno so ukrepe na področju dostopa do internetnih platform zrahljale iranske oblasti, preklicale so namreč prepoved uporabe Whatsappa in storitev nakupa aplikacij preko trgovine Google Play. Iranski minister za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo Satar Hašemi je potezo označil kot prvi korak v odpravljanju državnih internetnih omejitev. Druge omejitve, ki vključujejo prepoved uporabe družbenih omrežij, ki imajo sedeže v Združenih državah Amerike, kot je Facebook, Youtube in Twitter, ostajajo v veljavi. 

Pakistanske sile so izvedle zračni napad na afganistansko provinco Paktika ob meji med državama in po poročanju talibske oblasti pri tem ubile najmanj 46 ljudi, večinoma ženske in otroke. Pakistanski visoki varnostni uradnik je napad utemeljil, češ da so bila tarča napadov skrivališča teroristov. Po navedbah tiskovnega predstavnika talibske vlade Zabihulaha Mudžahida je pakistanska vojska bombardirala štiri območja v okrožju Barmal v Paktiki. Afganistansko obrambno ministrstvo je ob tem že obljubilo povračilne ukrepe. Povod za obstreljevanje naj bi bil napad gibanja Tehrik E Taliban E Pakistan, v katerem so po navedbah pakistanske obveščevalne službe napadli vojaško postojanko blizu meje z Afganistanom. Medsebojno obstreljevanje in napetosti med državama se stopnjujejo zlasti od leta 2021, ko so oblast v Afganistanu prevzeli talibi.

Pred poslopjem ameriškega veleposlaništva v Panami se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki so izrazili nestrinjanje z grožnjo prihajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo Združene države Amerike zavzele Panamski prekop. Izjavo je nekdanji in bodoči predsednik utemeljil s, po njegovem mnenju, pretiranimi pristojbinami za ladijski promet. Združene države so Panamski prekop upravljale do leta 1999, ko so nadzor nad njim predale panamskim oblastem. Panamski predsednik Jose Raul Mulino se je na Trumpovo izjavo odzval, da vsak kvadratni meter prekopa pripada Panami in da se o njegovem statusu ne da pogajati.

Okrožno sodišče v Amsterdamu je pet moških obsodilo za več kaznivih dejanj zaradi njihovega spopada z navijači izraelskega kluba Maccabi Tel Aviv v začetku novembra. Med drugim so posameznike obtožili zaradi napada na izraelske navijače in spodbujanja nasilja na spletnih platformah. Sionistični navijači so nizozemsko prestolnico obiskali v sredini novembra, ko se je Maccabi na tekmi lige Evropa pomeril z Ajaxom. Ob obisku Amsterdama so v dneh pred tekmo in po njej uničevali zasebno lastnino tam živečih prebivalcev, s hiš trgali palestinske zastave, napadli voznika taksija in vzklikali sionistične slogane, kot je: »Naj izraelska vojska zmaga, jebeš Arabce.« Na nasilje sionistov se je odzvalo več propalestinskih protestnikov, pri čemer je prišlo do spopadov. Ključni dokazi so bili videoposnetki, a ironično je, da ni bil ne obtožen ne obsojen nihče od navijačev Maccabija, čeprav obstaja več videoposnetkov, na katerih sionisti napadajo prebivalce Amsterdama in njihove domove. 

Študentje beograjske pravne fakultete organizirajo protestni pohod proti poslopju vrhovnega državnega tožilstva, kjer bodo nato vrhovni državni tožilki Zagorki Dolovac predali 1000 pisem, v katerih jo pozivajo naj začne opravljati svoje delo. Gre za protestno akcijo v sklopu gibanja študentov, ki zaradi zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, pri čemer je umrlo 15 ljudi, organizirajo protestne shode in blokirajo fakultete po vsej državi. Študentje med drugim zahtevajo objavo celotne dokumentacije o obnovi železniške postaje v Novem Sadu, opustitev obtožb proti protestnikom in vložitev kazenskih ovadb zoper vse napadalce na protetike. 

Delavci Pošte Srbije organizirajo protest pred tako imenovano Palačo Glavne pošte v Beogradu. S protestom želijo delavci opozoriti na dvomljive pogodbe in razpise ter dolgoletno nenamensko in vprašljivo porabo oziroma vprašljivim odtekanjem sredstev družbe. Kot je poudaril predsednik Sindikata poštnih delavcev Sloga, Stefan Mitrović, zaposleni že več let opozarjajo na težave, a vedno naletijo na gluha ušesa vodstva. Protesta so se v znak solidarnosti s poštnimi delavci udeležili tudi študentje. 

Ostajamo na Balkanu. Pred vrhovnim sodiščem Federacije Bosne in Hercegovine v Sarajevu se je zaradi pravnomočne sodbe Eldinu Hodžiću, ki mu je sodišče v primeru umora žene Alme Kadić znižalo zaporno kazen, zbralo več protestnikov. Sodišče je Hodžiću zaporno kazen v primeru femicida znižalo s 35 na 20 let. Hodžić je svojo partnerko umoril julija leta 2021 pred očmi njene mame. V prvotni sodbi je kantonalno sodišče v Sarajevu storilcu odredilo 35 let zaporne kazni, a je nato vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in odredilo novo sojenje, v katerem je bila Hodžiću izrečena 15-letna zaporna kazen.