V veljavo vstopa izraelska prepoved Agencije Združenih narodov za palestinske begunce, znane kot UNRWA. Agencija s pričetkom prepovedi ne sme več delovati na območju, ki ga nadzoruje Izrael, kar vključuje Vzhodni Jeruzalem, ki ga okupator zaseda od leta 1967. Dan pred uveljavitvijo prepovedi je izraelsko vrhovno sodišče zavrnilo pobudo palestinske organizacije Adalah, da oblasti prepoved umaknejo. Razsodilo je sicer, da je prepoved v skladu z izraelsko zakonodajo mogoče uveljaviti le na suverenem ozemlju države Izrael. UNRWA bo tako lahko delovala v Gazi in na okupiranem Zahodnem bregu. Agencija je od ustanovitve leta 1949 ključni steber humanitarne podpore v okupirani Palestini, od začetka genocida je priskrbela okrog dve tretjini pomoči, dostava te pomoči pa bo s prepovedjo skorajda onemogočena. Izrael kot razlog za prepoved UNRWA navaja domnevne teroristične dejavnosti njenih članov, ki pa jih ne more dokazati. Palestinski odporniški gibanji Hamas in Islamski džihad sta v okviru dogovora o prekinitvi ognja z Izraelom sionističnim oblastem izročile osem talcev. Okupatorske oblasti so v zameno izpustile 110 palestinskih zapornikov. Gre za tretjo izmenjavo v okviru dogovora o prekinitvi ognja, ki sta ga Hamas in sionistična tvorba Izrael podpisala pred slabima dvema tednoma.

Dosedanji vodja Sirije Ahmed Al Šara je bil včeraj razglašen za začasnega predsednika do novih volitev. Hkrati je bila razveljavljena ustava, uradno je bila prepovedana tudi stranka Bath, vladajoča stranka pod vladavino Bašarja Al Asada pred njegovim padcem, trenutno ljudsko skupščino pa bo do spisanja nove ustave nadomestil začasni parlament, kar bo po besedah novega predsednika Al Šare trajalo okrog treh let.

Poslanci spodnjega doma nemškega parlamenta bundestag so s 348 glasovi za, 345 proti in 10 vzdržanimi podprli nezavezujoči predlog o zavračanju prosilcev za azil na nemških mejah. Nezavezujoča resolucija, ki jo je predlagal vodja krščanskih demokratov Friedrich Merz, nemško vlado poziva k omejitvi priseljevanja in k zavračanju prosilcev za azil na nemških mejah. Resolucija prav tako izraža namero o vzpostavitvi stalnega mejnega nadzora in takojšnjega pridržanja ljudi, ki, kot so navedli, morajo zapustiti Nemčijo. Predlog so potrdili poslanci krščanskih demokratov, liberalcev in stranke Alternativa za Nemčijo ter nekateri nepovezani poslanci. Glasovanja so se vzdržali v Zavezništvu Sahre Wagenknecht, proti pa so glasovali Socialdemokrati, Zeleni in Levica. Poslanci so sicer odločali tudi o predlogu krščanskih demokratov, ki bi varnostnim organom podelil dodatna pooblastila. Ta predlog so s 190 glasovi za in 509 proti, poslanci bundestaga zavrnili.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal protimigrantski zakon, ki razširja pristojnosti ameriške agencije za priseljevanje in carine, bolj znane pod ameriško okrajšavo ICE. Ta bo po novem morala pripreti vsako osebo brez ameriškega državljanstva, ki bo obtožena ali aretirana zaradi tatvine, napada na policista ali kaznivega dejanja, ki povzroči hujšo telesno poškodbo ali smrt. Poleg tega bodo lahko zvezne države začele tožbe proti ICE-u, če menijo, da agencija svojih nalog ne opravlja dovolj vestno. Ob podpisu zakona je Trump napovedal tudi razširitev koncentracijskega taborišča Guantanamo Bay na Kubi, kamor namerava deportirati okrog trideset tisoč ljudi. Zakon, imenovan Laken Riley Act, je prvi, ki ga je Trump podpisal v svojem drugem mandatu in je bil sprejet s podporo tako demokratov kot republikancev.

Ostajamo pri ZDA. Vlada Donalda Trumpa je po odločitvi zveznega okrožnega sodišča v Washingtonu odmrznila zvezno financiranje. V ponedeljek je urad za upravljanje in proračun izdal memorandum, ki je od zveznih agencij zahteval pregled porabe in izločitev iz seznama financiranja vsega, kar se ne sklada z izvršilnimi ukazi, ki jih je Trump sprejel od začetka mandata. Do revizije pa naj bi agencije prekinile vsakršno izdajanje sredstev in posojil, kar bi pomenilo zamrznitev financiranja za nevladne organizacije in tujo pomoč. Odločitev je naslednji dan sodnica zveznega okrožnega sodišča v Washingtonu Loren AliKhan zamrznila do naslednjega tedna, saj je več nevladnih organizacij, ki prejemajo zvezno pomoč, vložilo tožbo, vendar je danes urad za upravljanje in proračun zamrznitev odpravil. Kljub temu pa urad vztraja, da bodo morale kljub umiku zvezne agencije revizijo še vedno odpraviti in iz financiranja umakniti domnevno neprimerne prejemnike.

Okrog tristo srbskih študentov se je podalo na osemdeset kilometrsko pot iz Beograda proti Novemu Sadu. Povod za dvodnevni pohod je napad v noči s ponedeljka na torek, ko so člani vladajoče Srbske napredne stranke napadli pet študentov in pri tem enega hujše poškodovali. Prvi dan naj bi se študenti ustavili v Inđiji, naslednji dan pa bi se po prihodu v Novi Sad pridružili tamkajšnjim študentom pri zasedbi treh mostov čez Donavo. Vzporedno je predsednik Aleksandar Vučić pomilostil trinajst študentov in profesorjev, aretiranih med protesti. Izjavil je, da so bile s to potezo izpolnjene vse štiri zahteve blokad, in sicer objava vse dokumentacije glede obnovitvenih del na železniški postaji v Novem Sadu, kjer je sesutje nadstreška sprožilo proteste in kazenski pregon oseb, odgovornih za nesrečo, pregon oseb, ki so izvajale nasilje nad protestniki, ter 20 odstotno povečanje financiranja za visoko šolstvo. Protestniki pa izpostavljajo, da vse zahteve še niso bile izpolnjene, zato bodo s protesti nadaljevali.

Na Hrvaškem se je na poziv platforme Halo, inspektore začela enotedenski bojkot večjih trgovinskih verig in določenih izdelkov. V platformi so ljudi pozvali, naj se do naslednjega petka vzdržijo nakupovanja v Lidlu, Eurospinu in DM-u, prav tako naj ne kupujejo gaziranih pijač, ustekleničene vode in detergenta, pri katerih je po navedbah Halo, inspektore prišlo do drastičnih podražitev. Zgolj jutri pa naj bi se kupci vzdržali kakršnih koli nakupov. Gre za razširitev bojkota, ki je potekal prejšnji petek, ko so se nekateri kupci vzdržali kupovanja za en dan zaradi visokih cen, kar je povzročilo padec prometa trgovinskih verig za 53 odstotkov. Pozivi za podobne akcije so se razširili tudi v Bosno in Hercegovino, Črno Goro in Slovenijo.

Nepovezani poslanec Dejan Kaloh, ki je oktobra lani izstopil iz Slovenske demokratske stranke in njene poslanske skupine, je za dan državnosti napovedal ustanovitev svoje stranke pod imenom Suvereni. Kot je napovedal, je »v času, ko vrednote naše domovine – krščanska vera, slovenski rod, družina kot osnovna družbena celica – bledijo pred plazom vsesplošne brezbrižnosti in samozadostnostjo političnih elit, skrajni čas, da se zavedni Slovenci in Slovenke združimo v novo politično gibanje. Suvereni bomo doma, v Evropi in v svetu«. Program bo predstavljen ob ustanovitvi stranke čez okrog pol leta, po besedah Kaloha pa bo vključeval »jasne zaveze za zaščito suverenosti slovenskega naroda, krepitev tradicionalnih vrednot, zagotavljanje pravičnosti za vse ter vzpostavitev močne, samozadostne in varne Slovenije, kjer bodo Slovenci ponovno gospodarji na svoji zemlji«. Vključeval naj bi tudi dostojne pokojnine, boj proti revščini, delovne priložnosti za mlade in podporo slovenskim podjetjem ter skrb za samozadostnost. Torej v bistvu nič kaj radikalno drugačnega od programskih smernic Kalohovega bivšega zaveznika Anžeta Logarja, s katerim se je razšel tik pred ustanovnim kongresom Logarjeve stranke Demokrati. Kaloh je nato v odprtem pismu razkril, kot pravi Kaloh, Logarjev pravi obraz in njegovo bolno željo po oblasti, hkrati pa s tem Logarju preprečil ustanovitev svoje poslanske skupine, saj zanjo potrebuje vsaj tri poslance.

Kot kaže, pa bo na koncu Logar le lahko ustanovil svojo poslansko skupino, saj se mu bo pridružil poslanec Tine Novak, ki je izstopil iz vladajoče stranke Gibanje Svoboda. Po navedbah kabineta predsednice državnega zbora je bila že vložena vloga za ustanovitev poslanske skupine, ki jo bodo tako sestavljali že omenjeni Tine Novak, Anže Logar in Eva Irgl. Njegov prestop je bil po navedbah poslanske skupine Svoboda nepričakovan, vodja poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič pa dodaja, da so nad prestopom razočarani, hkrati pa svojemu dosedanjemu poslancu želijo uspešno delo.

Komisija proti preprečevanju korupcije, krajše KPK, je pri občinskem svetniku Občine Bovec Juriju Žureju ugotovila nasprotje interesov. Žurej, ki v občinskem svetu zaseda mesto predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je namreč pri volitvah za nadzornike družbe Sončni Kanin podprl kandidata Marka Gorjanca, s katerim ima poslovne vezi. Gorjanc je direktor družbe Soča Trenta, v kateri ima tudi 25-odstotni lastniški delež, svetnik Žurej pa ima v isti družbi enako 25-odstotni lastniški delež, zaradi česar bi se moral iz glasovanja izločiti. Zaradi navedenega je KPK ugotovila kršitev in Žureju izrekla globo v višini štiristotih evrov. To ni Žurejeva prva kršitev, februarja lani mu je KPK namreč že izrekla opomin, saj po nastopu funkcije občinskega svetnika ni posredoval podatkov o poslovnih subjektih, v katerih ima interese.