Na protestnem shodu v Gazi so tisoči palestinskega predsednika Mahmuda Abasa pozvali k odstopu. Demonstracije je sklicalo Ljudsko gibanje za narodno rešitev, ki združuje palestinske politične frakcije, gibanje Hamas in druge Abasove nasprotnike na območju Gaze. Protestniki so zahtevali sklic lokalnih, parlamentarnih in predsedniških volitev; slednje so nazadnje izvedli leta 2005. Obenem so protestirali proti izraelski zapori Gaze in zahtevali zvišanje plač v javnem sektorju. Te je Abas, predsednik vodilne palestinske stranke Fatah, v zadnjih mesecih znižal v želji po vršenju pritiska na Hamas. Tega želi prisiliti k podpisu spravnih dogovorov, ki naj bi končali od leta 2006 trajajoči spor med Hamasom, ki vlada v Gazi, in Fatahom, ki upravlja z Zahodnim bregom.

Demonstracije so že tretji konec tedna potekale tudi v Podgorici, glavnem mestu Črne gore. Več kot deset tisoč ljudi je protestiralo proti oblasti predsednika države Mila Đukanovića in njegovi Demokratski stranki socialistov, ki tam vlada zadnjih 30 let. Razloge za proteste komentira Vanja Ćalović Marković direktorica protikorupcijske nevladne organizacije MANS.

Izjava

Več o korupcijski aferi Atlas in političnem dogajanju v Črni gori v OFFsajdu ob 17. uri.

Po 99 odstotkih preštetih glasov je zmagovalka parlamentarnih volitev v Moldaviji Socialistična stranka, ki je prejela 31 odstotkov glasov. S 26 odstotki se je na drugo mesto uvrstilo zavezništvo ACUM. Zavezništvo sestavljata Platforma dostojanstvo in resnica ter Stranka akcija in solidarnost, torej stranki, ki sta se oblikovali prek anti-korupcijskih protestov leta 2015 in 2016 ter sta bolj naklonjeni približevanju EU kot socialisti. Tretje mesto je z dobrimi 24 odstotki osvojila do sedaj največja Demokratska stranka. Volilna udeležba je znašala nekaj več kot 49 odstotkov. Rezultati glasovanja v 101-članski moldavski parlament pomenijo, da nobena izmed strank ni dobila zadostne večine, da bi vlado sestavila sama. Če stranke med seboj v 45 dneh ne bodo sklenile dogovora o koaliciji, bo predsednik države Igor Dodon razpustil parlament in sklical ponovne volitve.

Rezultati predsedniških volitev pa še ne bodo tako kmalu znani v Senegalu. Čeprav bodo te uradno razglasili v petek, pa je senegalski premier Mahammed Boun Abdallah Dionne že razglasil zmago svojega političnega zaveznika, aktualnega predsednika Mackyja Salla; napovedal je, da bo prejel najmanj 57 odstotkov glasov in tako osvojil drugi mandat. Sallova glavna tekmeca Idrissa Seck in Ousmane Sonko sta medtem opozorila, da je treba počakati na končne rezultate. Če noben izmed petih kandidatov ne bi prejel večine, bi se prvo in drugouvrščeni pomerila v drugem krogu 24. marca. Na enajstih predsedniških volitvah od razglasitve samostojnosti Senegala sicer nista mogla nastopiti nekdanji župan glavnega mesta Dakar Khalifa Sall in Karim Wade, sin nekdanjega senegalskega predsednika Abdoulaya Wada; oba sta bila namreč obsojena zaradi korupcijskih dejanj.

Po enotedenskem zamiku so predsedniške volitve izvedli tudi v Nigeriji. Policija je v povezavi z volitvami aretirala 128 ljudi, med drugim zaradi kupovanja glasov in zažiganja volilnih skrinjic. V pričakovanju rezultatov sta glavna tekmeca, sedanji predsednik Muhammadu Buhari iz vladajočega Vsenaprednega kongresa in kandidat opozicijske Ljudske demokratske stranke Atiku Abubakar, razglasila zmago. Predsednik volilne komisije Mahmood Yakubu je sicer dejal, da je kljub nasilju, ki je zahtevalo najmanj 39 smrtnih žrtev, zadovoljen z izvedbo volitev.

Na volišča so se prav tako odpravili na Okinavi. Prebivalci tega japonskega otoka so na posvetovalnem referendumu zavrnili premestitev letalskega oporišča Združenih držav Amerike. Volivci so se na glasovanju opredeljevali glede gradnje nove letalske baze ob ribiški vasici Henoko, ki bi nadomestila zdajšnjo v mestu Ginovan. Proti premestitvi se je izreklo 72 odstotkov volivcev, 19 odstotkov jih je glasovalo za, 9 odstotkov je bilo neopredeljenih. Volilna udeležba je znašala slabih 52 odstotkov. Doseženi 25-odstotni kvorum guvernerja Okinave Dennyja Tamakija obvezuje, da spoštuje izraženo voljo ljudstva in o rezultatu referenduma obvesti premiera Šinza Abeja ter predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Abe je medtem že dejal, da rezultat referenduma jemlje resno in da bo vlada nadaljevala z dialogom, vendar načrtov o premestitvi ne namerava spreminjati. Prebivalci Okinave ne nasprotujejo zgolj premestitvi oporišča znotraj otoka, temveč želijo, da se ga preseli z Okinave drugam na Japonsko. Na Okinavi, ki po površini predstavlja odstotek japonskega ozemlja, je sicer nameščenih polovica od okoli 47 tisoč pripadnikov ameriške vojske na Japonskem.

Višje sodišče v Mariboru je zaradi diskriminiranja osebe z virusom HIV obsodilo zobozdravnico, ki je zavrnila zdravljenje takega pacienta. S tem je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča in zobozdravnici naložilo plačilo 2700 evrov odškodnine. Zgodba sega v marec 2016, ko je moški obiskal zobozdravnico koncesionarko, ki ima ambulanto v zdravstvenem domu v manjšem kraju na severovzhodu države. Pacient je zobozdravnico opozoril, da se zdravi zaradi okužbe s HIV-om, a da je njegov virus pod nadzorom, kar pomeni, da je možnost prenosa okužbe tako rekoč nična. Zobozdravnica je odredila slikanje zob in ga, ko je čez teden dni ponovno prišel na pregled, napotila k drugemu zobozdravniku. Pacient se je zaradi zavrnitve sprva obrnil na zastopnico pacientovih pravic Vlasto Cafnik, nato pa odločil za tožbo zobozdravnice zaradi diskriminacije. Gre za prvo tovrstno sodbo zoper zdravstvenega delavca.

Z današnjim dnem začenjajo teči roki za izvedbo volilnih opravil za volitve v Evropski parlament, ki bodo 26. maja. Pomembni datumi so še 10. april, ko bodo morale politične stranke odpreti posebne transakcijske račune za financiranje kampanje, 26. april, ko se izteče rok za oddajo kandidatnih list in s čimer se bo začela uradna predvolilna kampanja, ter 9. maj, ko bo Državna volilna komisija potrjevala prejete kandidatne liste.