Za evrazijsko Moldavijo

Za evrazijsko Moldavijo

Oddaja
14. 11. 2016 - 17.00
 / OFFsajd

Prve neposredne predsedniške volitve v Republiki Moldaviji so vladajočo elito že razočarale. Po drugem krogu volitev je postalo jasno, da bo predsedniški stolček zasedel kandidat in vodja socialistične stranke Igor Dodon. 41-letnik, ki je osvojil približno 55 odstotkov glasov, je zagovornik federalizacije Moldavije in podpornik tesnejšega sodelovanja z Rusko federacijo. Do sedaj je predsednika izbiral moldavski parlament, v katerem trenutno koalicijo obvladuje manjšinska vlada demokratov in liberalcev.

Dodon je kot vodja sicer največje parlamentarne stranke kaj kmalu po izvolitvi pozval k predčasnim volitvam, ki bi Moldaviji lahko prinesle že petega premierja od leta 2014 dalje. Aktualni premier Pavel Filip se z zmagovalcem pričakovano ne strinja in vztraja, da se Moldavija ne more in ne bo umaknila s proevropske poti, katere končni cilj je članstvo v Evropski uniji. V čem razloge za Dodonovo zmago vidi Giselle Bosse z univerze v Maastrichtu.

Izjava

Ena ključnih točk Dodonove kampanje je vključevanje v Evrazijsko ekonomsko unijo, kjer so članice že Armenija, Belorusija, Kazahstan, Kirgizija in Rusija.

Izjava

Kaj zmaga proruskega socialista pomeni za stalno perečo težavo znotraj Moldavije, Pridnjestrsko republiko oz. Transnistrijo.

Izjava

Moldavija je nedavno podpisala trgovinski sporazum z Evropsko unijo, prav tako ji je Mednarodni denarni sklad odobril posojilo v višini 180 milijonov ameriških dolarjev, ker pridno hodi po poteh reform. Bosse o razlogih za posojilo.

Izjava

Bosse opiše, kako sama vidi vpliv zunanje motivacije na spremembe v Moldaviji.

Izjava

Sodelovanje z EU ni prepričalo volivcev, da bi podprli proevropsko kandidatko Maio Sandu. Ekonomistka in diplomantka univerze John F. Kennedy s Harvarda je sicer uživala podporo evropske struje politikov, a ta podpora ne šteje več toliko, odkar so bili ravno proevropsko usmerjeni politiki ključno vpleteni v korupcijski škandal, ko je kar milijarda ameriških dolarjev izginila iz treh največjih moldavskih bank leta 2015.

Maia Sandu poraza zaenkrat še ne priznava in zahteva neodvisno preiskavo volitev, ki naj bi bile kljub prisotnosti 4000 zunanjih opazovalcev nekorektne. Velja poudariti, da je Moldavija še vedno parlamentarna demokracija, kjer ima predsednik bolj kot ne simbolično vlogo.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness