Malezijski nacionalni varnostni svet je premierju Najibu Razaku odobril povečanje varnostnih pooblastil v luči naraščajočih protestov, ki pozivajo k njegovemu odstopu. Akt omenjenega sveta bo v veljavo stopil 1. avgusta, Razak pa bo skladno z njim lahko katerokoli malezijsko regijo proglasil za varnostno vprašljivo. Tja bo nato lahko napotil varnostne sile, ki jim bo omogočeno preiskovanje oseb in vozil brez sodnega naloga. Preiskovalcem na teh območjih prav tako ne bo treba preiskovati ubojev s strani policistov ali pripadnikov drugih oboroženih sil. Po mnenju vladne koalicije je sprejetje tega zakona nujno za zmanjšanje varnostnih groženj, kritiki pa opozarjajo na možnost zlorabe zakona za utišanje kritikov vlade. V tej jugovzhodni azijski državi se sicer vrstijo protesti, uperjeni zoper aktualnega premierja, ki mora pojasniti, kam je odfrčalo 3,1 milijarde evrov državnega razvojnega sklada v času njegovega predsedovanja. Po poročanju Wall Street Journala naj bi obstajala pisna dokazila o nakazilu tega denarja na Razakov bančni račun, kar dotični zanika.

Japonski premier Shinzo Abe je napovedal 240 milijard evrov vreden paket za zaustavitev večletne gospodarske stagnacije. Poteza je bila sicer pričakovana, predvsem v luči rezultata britanskega referenduma o izstopu iz Evropske unije. Ta bo imel negativne posledice za japonsko gospodarstvo, vseeno pa je napovedani vložek denarja presegel pričakovanja. Japonska vlada želi s paketom zatreti deflacijo, zvišati vladno porabo sredstev z namenom stimulacije gospodarskih potreb in uvesti strukturne reforme za učinkovitejše gospodarstvo. Kritiki vladi očitajo, da se ne zaveda dejanske situacije, po njihovem mnenju bi bila namreč pri spodbujanju tretjega najmočnejšega gospodarstva v svetovnem merilu nujno potrebna še vsaj večja vključenost žensk in tujcev v delovno silo.

Indijski parlament je sprejel po mnenju mnogih sporno reformo zakonodaje o delu otrok, ki mlajšim od 14 let prepoveduje delo, omogoča pa izjeme za družinske posle. Po dosedanji ureditvi so otroci, mlajši od 14 let, lahko opravljali vsa dela, razen tistih z oznako nevarno ali tvegano. Leta 2015 objavljeno poročilo Mednarodne organizacije za delo ugotavlja, da je v Indiji zaposlenih kar 5,7 milijona otrok med 5. in 17. letom starosti, večinoma v tekstilni industriji in kmetijstvu. Zakonodajo mora podpisati še predsednik Pranab Muherdži, po mnenju vlade pa bo reforma zaščitila otroke revnejših družin. Kritike nove zakonodaje moti predvsem izjema družinskih poslov, saj pojma družina in družinski posel v zakonodaji nista zadostno definirana. Tovrstno delo bodo otroci lahko opravljali le, če ne bo vplivalo na njihovo izobraževanje, pri čemer se zastavlja vprašanje načina preverjanja tega morebitnega vpliva.

Venezuelska vlada je vložila več sodnih pritožb proti razpisu referenduma za odstavitev predsednika Madura, saj naj referenduma ne bi bilo mogoče izvesti letos, ker naj bi opozicija referendumski postopek sprožila prepozno. Vlada predsednika Madura tudi obtožuje opozicijo, da je v zbrane podpise za referendum, ki jih je predložila junija, vključila več tisoč neveljavnih podpisov preminulih oseb in mladoletnikov. Če pride do odstavitve predsednika pred koncem leta, bodo v državi razpisane splošne volitve, kar želi trenutna vlada preprečiti. Cilj sodnih postopkov je tako bržkone zavleči razpis referenduma do januarja 2017, v tem primeru pa bi po odstavitvi predsednika njegov mandat dokončal podpredsednik. Koalicija opozicijskih strank Venezuele je med tem pozvala državljane k ponovnim protestom.

Evropski komisar Jean-Claude Juncker je naznanil glavnega bruseljskega pogajalca v pogajanjih glede izstopa Velike Britanije iz Evropske unije. Funkcijo bo s 1. oktobrom zasedel podpredsednik Evropske ljudske stranke Michel Barnier, ki je v svoji funkciji evropskega komisarja za notranji trg ob nastopu finančne krize poznan po sodelovanju pri uvedbi več omejitev finančnega sektorja v Evropski uniji. Njegove reforme so tako večkrat izzvale obtožbe londonskih finančnikov, da so reforme usmerjene k ošibitvi Londona kot glavnega finančnega centra Evropske unije.

Balkanska mreža neprofitnih organizacij BIRN in konzorcij za poročanje o organiziranem kriminalu in korupciji sta objavila poročilo o 1,2 milijarde evrov vredni prodaji orožja vzhodnoevropskih držav, ki se steka na Bližnji vzhod. V eno leto trajajoči preiskavi so preiskovalci razkrili, da so Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Črna gora, Slovaška, Srbija in Romunija od leta 2012, ko se je začela sirska državljanska vojna, v Savdsko Arabijo, Jordanijo, Združene arabske emirate in Turčijo prodale za 1,2 milijarde evrov orožja in streliva. Te države so glavne dobaviteljice orožja v Sirijo in Jemen, zato po mnenju preiskovalcev obstaja utemeljen sum, da se vojni v teh dveh državah bijeta prav s tem orožjem.

Pred letom 2012 podatkov o prodaji orožja z območja Vzhodne Evrope na Bližnji vzhod praktično ni bilo. Ob predpostavki, da to orožje dejansko pripotuje do Sirije in Jemna, ki sta trenutno glavni porabnici orožja, pa to pomeni, da omenjene vzhodnoevropske države kršijo nacionalne in evropske dogovore ter mednarodno pogodbo o prodaji orožja. Sankcije zoper kršitelje teh dogovorov niso jasno definirane, državam Vzhodne Evrope pa prodaja orožja predstavlja relativno lahek vir zaslužka. Preiskovalci so sporno orožje identificirali na podlagi slik, objavljenih na družabnih omrežjih, znašlo pa se je v rokah tako islamističnih skupin, denimo Islamske države, Džabat al Nusre in Ansar al Šama, kot enot sirske svobodne vojske, enot sirijskega predsednika Asada in sunitskih sil v Jemnu. Največji delež 1,2 milijarde evrov prodanega orožja se je od leta 2012 znašel v rokah Savdske Arabije - njen delež znaša 806 milijonov evrov, na drugem mestu ji s 155 milijoni evrov sledi Jordanija, tej pa s 135 milijoni Združeni arabski emirati in Turčija z 87 milijoni evrov.

Poštni golobi med Hrvaško in Srbijo so zadnje dni zaposleni z diplomatsko pošto. Hrvaška desnosredinska vlada je Beogradu poslala protestno noto zoper po njihovi interpretaciji nesprejemljive izjave srbskih voditeljev o razveljavitvi sodbe leta 1964 obsojenemu hrvaškemu nadškofu in kardinalu Alojziju Stepinacu. Sodbo je hrvaško sodišče razveljavilo zaradi domnevno kršenega sodnega postopka, srbski predsednik Tomislav Nikolić in začasni premier Aleksandar Vučić pa sta odločitev hrvaškega sodišča komentirala z besedami, da je Stepinac imel ključno vlogo pri pobojih sto tisoč Srbov, Judov, Romov in antifašistov med letoma 1941 in 1945. V protestni noti je hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve zapisalo, da tovrstne izjave podžigajo nestrpnost med dvema narodoma in Srbijo oddaljujejo od priključitve k evropski družini. Srbsko zunanje ministrstvo je v odzivu na protestno noto izrazilo zgroženost nad hrvaškim rehabilitiranjem ustaškega gibanja, se je pa podobna zgodba lani zgodila tudi na srbski strani, ko so oblasti razveljavile sodbo beograjskega višjega sodišča generalu Dragoljubu Mihailoviću, prav tako obsojenemu kolaboracije z nacističnim režimom, kar je Hrvaška takrat označila za potezo, sorodno pomilostitvi Hitlerja.

Premier Cerar se je danes sestal s Svetom za nacionalno varnost. Premier je poudaril, da je stopnja ogroženosti Slovenije nizka. Poleg tega zagotavlja, da državljani lahko mirno spimo, saj sta namesto nas budna vlada in on osebno:

Izjava

Državljane lahko po mnenju premierja pomirja tudi dejstvo, da je vlada uspela zagotoviti varnost v času prihoda migrantov in da smo že takrat vojski dali dodatna pooblastila:

Izjava

Da bi nadalje spodbudili kulturo nenasilja, kulturo budnosti in kulturo sodelovanja, pa državne institucije preventivno pripravljajo tudi nadaljnje ukrepe, ki bi lahko bili ob morebitnem povečanju varnostnih groženj hitro uvedeni:

Izjava

OFF sta pripravila praktikant Jernej in Sara.