Teoretiki zarot, naoštrite ušesa: bruseljsko prvostopenjsko sodišče je pričelo soditi v primeru Evropske komisije proti švedsko-angleškemu podjetju AstraZeneca. Teoretiki zarot lahko sedaj nehajo poslušati, saj bodo sicer le razočarani. Evropska komisija namreč ne toži AstraZenece zaradi krvnih strdkov, gatesovskih 5G-sledilnikov in ostalega zarotniškega balasta, temveč zaradi nespoštovanja pogodbenih dolžnosti. Farmacevtsko podjetje dogovorjenih količin cepiva menda ni dostavilo dovolj hitro, saj nima ustreznega načrta proizvodnje in distribucije. Komisija zato zahteva takojšnjo distribucijo zalog iz vseh skladišč, ki jih upravlja AstraZeneca, tudi tistih v še sveže osamosvojenem Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Pravniki farmacevtskega podjetja se sicer izgovarjajo, da tovarne zunaj Evropske unije, torej v Združenem kraljestvu, niso bile omenjene v pogodbi in tako ni obvezano, da cepiva nemudoma dostavi. Sodišče pričakuje razsodbo v juniju, do takrat naj se cepi, kdor se more.

Medtem ko se Evropska unija bori proti farmacevtskemu podjetju, se Rusija bliža epilogu sodnije z vodilnim informacijskotehnološkim podjetjem na trgu, Applom. Ruska Zvezna protimonopolna agencija je ameriškemu podjetju naložila nekaj več kot 10 milijonov evrov kazni zaradi kršenja pravil konkurence, saj v svoji trgovini z aplikacijami daje nekonkurenčno prednost svojim izdelkom. Tožbo proti »jabolčni« tovarni, ki je najbolj poznana po pametnih telefonih, je sprožilo rusko podjetje za informacijsko zaščito Kaspersky Lab, in sicer predvsem zaradi nekonkurenčnosti ruskih aplikacij, ki omogočajo starševski nadzor nad uporabo. Pravno podlago za kaznovanje Appla predstavlja predlani sprejeta zakonodaja o elektronskih medijih, ki predvideva, da imajo vse pametne igračke in ostale naprave z dostopom do svetovnega spleta vnaprej naložene domače ruske programe, kar naj bi postopoma omogočilo vzpostavitev suverenega ruskega interneta, osvobojenega imperialističnega www. 

Ruska federacija ni le v informacijskem sporu, temveč ima odprto bojišče tudi na svoji zahodni fronti. Po tem, ko so baltske države in Slovaška v znak solidarnosti s Češko poslale ruske diplomate »tja, od koder so prišli«, je Rusija vrnila milo za drago in izgnala štiri diplomate Estonije, Litve in Latvije ter tri slovaške diplomate. Ozadje diplomatskega obračunavanja na evropskem vzhodu predstavlja obtožba čeških varnostnih služb, da je Rusija odgovorna za eksplozijo v skladišču orožja na vzhodu Češke leta 2014.

Ostajamo na sodiščih, a se ideološko bližamo včerajšnjemu revizionizmu v naši deželici. Francoska policija je namreč priprla sedem nekdanjih pripadnikov italijanskih levičarskih militantnih skupin iz 70-ih in 80-ih let prejšnjega stoletja, kakršni sta bili Rdeča brigada in Neprekinjen boj. Priprti italijanski levičarji so bili sicer v domovini v odsotnosti obsojeni številnih terorističnih dejanj, vključno z umorom nekdanjega italijanskega predsednika vlade Alda Mora, a je leta 1985 takratni francoski predsednik Francois Mitterrand sedmim obtoženim in še okoli 200 njihovim tovarišem ponudil mednarodno zaščito. Francija je uradno še pred kratkim sledila tako imenovani Mitterrandovi doktrini; leta 2008 je denimo takratni predsednik Nicholas Sarkozy zavrnil izročitev aktivistke, ki je sedaj med obtoženimi, a se je v mandatih predsednikov Françoisa Hollanda in Emmanuela Macrona azilna politika do italijanskih levičarjev spremenila. 

DEZINFORMACIJA:

Za uporniške junake je nekaj besed na včerajšnji proslavi ob dnevu Osvobodilne fronte na Mali gori pripravil tudi slovenski minister za gospodarski razvoj in neoliberalno revolucijo Zdravko Počivalšek. Citiramo: »Spoštovani, v čast mi je, da sem danes tu, kjer so se začeli zametki naše avtonomnosti, zametki pokončne drže. Kjer so Giorgio Pietrostefani, Marina Petrello, Roberta Cappelli in Sergio Tornaghi pokazali, kaj pomeni veličina človeka. Da se ta ne meri v številkah, razmerjih moči ali rezultatu. Ti štirje junaki so postavili normo človečnosti in domoljubja, katero je težko doseči, kaj šele preseči. Ta se meri v strasti, veri in žrtvovanju. Ta se kaže v sposobnosti, da človek postavi dobro družbe pred svoje dobro, pred svoje življenje. Da se bori za načela, ker v nasprotju z njimi enostavno ne more živeti.«

STOP DEZINFORMACIJAM:

Od razrednega boja h kulturnemu na Novi Zelandiji. Moko Tepania, predstavnik maorskega združenja pod geslom Te Ao Māori in član sveta Skrajno severnega okrožja je izboril ponovno glasovanje o možnosti, da bi oblastniške položaje na lokalni ravni lahko zasedali izključno maorski predstavniki. V tem okrožju namreč živi največji delež staroselcev, ki predstavljajo nekaj več kot polovico prebivalstva, a so svetniki oktobra lani kljub temu zavrnili možnost, da bi prihodnje leto na lokalnih volitvah lahko kandidirali le maorski kandidati. Sprejetje nove volilne zakonodaje v Novi Zelandiji prvega marca letos pa je izid oktobrskega glasovanja proti maorskim upraviteljem izničilo. 

Če ugotovimo, da je Albanija za nekoga zahodna država, lahko ponovimo zimzeleno geslo prebivalcev vzhodne Evrope: »Na zapadu ništa novo.« Po prešteti večini glasovnic, oddanih na parlamentarnih volitvah v Albaniji, se je izkazalo, da je večino ponovno prejela tako imenovana Socialistična stranka Albanije pod vodstvom Edija Rame, ki bo, kot kaže, še tretjič zapored sestavil vlado. Socialistična stranka bo tako zasedla 74 od 140-ih sedežev v parlamentu, Demokratska stranka Lulzima Bashe jih bo zasedla 59, Socialistično gibanje za integracijo Monike Kryemadhi štiri, Socialistična demokratska stranka Toma Doshija pa je osvojila tri mandate. To pomeni, da največji stranki Edija Rame za ohranitev izvršne oblasti sploh ne bo treba snubiti preostalih strank v koalicijo. 

NOVICE V SLOVENIJI:

Državni ponudnik televizije Telekom si je po včerajšnjem vladnem revizionističnem praznovanju dneva Osvobodilne fronte omislil ideološko reorganizacijo televizijske sheme. S 24. majem Telekomovi uporabniki s TV-daljincem ne bodo mogli več hitro preklopiti na programa v lastništvu Pro Plusa - Pop TV in Kanal A. Pod številkama sedem in osem ju bosta zamenjala prvi in drugi program Nove24TV. »Seveda ne gre za politične motive,« zatrjuje vodstvo Telekoma z nekdanjim poslancem slovenske demokratske stranke Cvetkom Sršenom na čelu, temveč gre za »reorganizacijo za boljšo uporabniško izkušnjo«.