Prišlo je do ponovnega izbruha napetosti med palestinskima gibanjema Hamas in Fatah, zaradi katerega je Hamas pozval k novim parlamentarnim in predsedniškim volitvam ter volitvam v občinske svete, da bi Palestinci izrazili, s politiko katere stranke se strinjajo. Do izbruha napetosti je prišlo, ko je predsednik vodilne palestinske stranke Fatah, Mahmud Abas, gibanje Hamas obtožil napada na konvoj, v katerem sta bila člana stranke Fatah. Konvoj, v katerem sta potovala premier palestinske oblasti, Rami Hamdallah, in vodja obveščevalne službe, Majed Faraj, je eksplodiral kmalu po prihodu na sever Gaze, kjer ima gibanje Hamas veliko podporo. Hamdallah in Faraj v napadu v nasprotju z varnostniki nista bila ranjena. Gibanje Hamas je naznanilo raziskavo o eksploziji, nakar je predsednik Mahmud Abas zatrdil, da je krivec nedvomno gibanje Hamas, in dodal, da bi, če bi potujoča člana vlade v eksploziji umrla, dogodek sprožil državljansko vojno. V odziv na to obtožbo je gibanje Hamas Abasa obtožilo razdvajanja Palestincev in pozvalo k razpisu novih volitev.

Norveška ministrica za pravosodje Silvi Listhaug iz vladajoče Stranke napredka je odstopila, preden bi proti njej vse opozicijske stranke izglasovale nezaupnico. Z odstopom je preprečila zamenjavo oblasti, saj je premierka Erna Solberg napovedala odstop celotne manjšinske vlade v primeru, da bi bila ministrici izglasovana nezaupnica. Odstop vlade bi pomenil, da bi morale stranke oblikovati novo vlado brez predčasnih parlamentarnih volitev. Norveška ustava namreč ne predvideva razpustitve parlamenta v primeru odstopa vlade in v tem primeru ne dopušča možnosti predčasnih volitev. Nova vlada bi tako vladala do leta 2021.

Ministrica za pravosodje Silvi Listhaug je odstopila, potem ko so vse opozicijske stranke zahtevale njen odstop zaradi sedaj izbrisanega sporočila na Facebooku. Tam je Listhaug napisala, da Delavska stranka bolj skrbi za pravice teroristov kot pa za varnost v državi. Izjava se je nanašala na to, da je Delavska stranka glasovala proti zakonu, po katerem bi lahko država brez dokazov odvzela državljanstvo vsem, ki jih je dolžila terorizma ali bojevanja v tujih vojaških skupinah.

Po okupaciji mesta Afrin je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan napovedal, da bo Turčija vojaške operacije nadaljevala vzhodno od Afrina ob turško-sirski meji. Tam so nastanjene čete Združenih držav Amerike, ki na območju ob turško-sirski meji z večinsko kurdskim prebivalstvom v boju proti Islamski državi sodelujejo s kurdsko vojsko. Sirski zunanji minister pa je zahteval umik turške vojske in turško operacijo Oljčna vejica, v kateri sodeluje tudi uporniška skupina Svobodna sirska vojska, označil za nelegalno.

Turški predsednik Erdogan je dejal tudi, da bodo vojaške operacije, “če bo treba”, nadaljevali v severnem Iraku, saj da se tam nahajajo vojaki Delavske stranke Kurdistana, ki jo Turčija smatra za teroristično organizacijo. V zvezi z njihovo prisotnostjo na severu Iraka sicer trenutno potekajo meddržavna pogajanja med Turčijo in Irakom. 

Poslanci evropskega parlamenta in komisije so se neformalno dogovorili o novih pravilih za zaposlene, ki jih njihovo podjetje začasno napoti na delo v drugi državi članici. Po novem torej drži, da če zaposleni v tuji državi ostane več kot 18 mesecev, zanj veljajo pravila o plačah države gostiteljice, pa naj ta plačna pravila izhajajo iz kolektivnih delavskih pogodb ali pa zakonodaje. Evropska organa sta takšno delo v drugi članici definirala kot enoletno zaposlitev z možnim podaljšanjem za pol leta. Če je delavec v državi gostiteljici zaposlen več kot leto in pol, zanj začne veljati delavska zakonodaja države gostiteljice. Po novih pravilih mora stroške prevoza in nastanitve delavcu neposredno pokriti delodajalec, torej ne iz plače zaposlenega. Države članice bodo sedaj imele dve leti časa, da ta pravila uveljavijo.

Slovaški predsednik Andrej Kiska pa je zavrnil seznam ministrov, ki mu ga je predložil slovaški premier Peter Pellegrini. Po mnenju Kiske novi ministri ne bi bili sposobni uvesti potrebnih političnih sprememb in pomiriti napetosti v družbi. Predsednik je v zvezi z novo vladno ekipo govoril tudi o nujnosti, da Slovaška ne dobi nepotistične vlade, ampak takšno, ki bo uspela Slovake prepričati, da so sposobni izvesti nepristransko preiskavo umora Jana Kuciaka in njegovih ugotovitev o korupciji v vrhu slovaške politike. Kiska je tako premierju naročil, naj do petka pripravi nov seznam ministrov.

Z današnjim obvestilom parlamenta o svojem odstopu je vladi Mira Cerarja uradno potekel mandat, kar je sprožilo nadaljnje postopke. Začeli so se pogovori predsednika Boruta Pahorja s predsedniki strank o datumu volitev in morebitnem novem mandatarju. Predsednik države in stranke zaenkrat niso predlagali novega mandatarja, ki bi z novo vlado vladal do prihajajočih rednih volitev. Za novega mandatarja pa se je ponudil nepovezani poslanec Janko Veber, ki mora sedaj zbrati 10 poslanskih podpisov v podporo svoje mandatarske kandidature. Za funkcijo je Veber menda kandidiral, da bi v obdobju do volitev preprečil “razprodajo Slovenije”.