OFF revolta v Woltu
Armensko obrambno ministrstvo je Azerbajdžan obtožilo kršitve dogovora o prekinitvi ognja z dronskimi napadi proti regiji Sotk. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je dronskih napadov obtožilo Armenijo. Dronski spopadi so se začeli včeraj, nadaljevali pa danes zjutraj. Tridesetletni konflikt zaradi Gorskega Karabaha, ki po mednarodnem pravu pripada Azerbajdžanu, bosta politična vrhova obeh držav še enkrat več poskusila začeti reševati naslednji teden, tokrat v Bruslju, ob pomoči predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. Predsednik armenske vlade Nikol Pašinjan in azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev se bosta z nemško in francosko politično delegacijo sestala tudi ob robu drugega vrha evropske politične skupnosti v Moldaviji v začetku junija.
Britanski minister za obrambo Ben Wallace je potrdil, da je Združeno kraljestvo Ukrajini dostavilo krilate rakete dolgega dosega Storm Shadow. Dostavljene rakete imajo domet med 250 in 300 kilometrov, z radarjem pa jih je zaradi nizke višine leta težko zaznati. Ameriške rakete Himars, ki so bile do sedaj najbolj daljnosežno orožje Ukrajincev, imajo 80 kilometrov dosega. Ukrajinska vojska bo z letal lahko bombardirala oddaljene tarče pod ruskim nadzorom. Združeno kraljestvo je od Ukrajine zahtevalo zagotovila, da raket ne bodo uporabili za obstreljevanje ozemlja Ruske federacije v njenih mednarodno priznanih mejah, Donbas in Krim pa se lahko znajdeta pod udarom. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je februarja, ko je Združeno kraljestvo napovedalo dostavo raket, dejal, da bolj daljnosežno orožje kot se dostavi Kijevu, dlje od ruskih meja bo treba umakniti ukrajinsko artilerijo.
Medtem ko so dobave orožja Ukrajini javni piar, dobave Rusiji potekajo bolj potihem. Veleposlanik Združenih držav Amerike v Južni Afriki Reuben Brigety je Južno Afriko obtožil dobavljanja orožja Rusiji. Po trditvah ameriških oblasti je bila v vojaški bazi v Cape Townu zasidrana ruska tovorna ladja, ki naj bi jo natovorili s strelivom in orožjem, nato pa naj bi odplula proti Rusiji. Predsednik Južne Afrike Cyril Ramaphosa je ameriške obtožbe zanikal in opozoril na pristranskost ameriškega posredovanja v vojni v Ukrajini. Južna Afrika proti Rusiji sicer ni uvedla sankcij. Poleti bo Južna Afrika gostila srečanje predstavnikov držav Bricsa, ki združuje največja gospodarstva v vzponu. Zahodne države Južno Afriko pozivajo, naj ruskega predsednika Vladimirja Putina v primeru, da se srečanja udeleži osebno, aretirajo. Podlaga za aretacijo bi bila obtožnica Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu, ki jo je marca izdalo zaradi sumov o vojnih zločinih nelegalnih deportacij ljudi iz Ukrajine.
Avstralska vlada je izdala dovoljenje za gradnjo novega premogovnika v Queenslandu. Okoljevarstvene organizacije odločitvi nasprotujejo zaradi povečanja emisij toplogrednih plinov. Skupno bi premogovnik v celotni dobi obratovanja prispeval k dodatnim sedmim milijonom ton izpustov toplogrednih plinov. Avstralija letno v zrak spusti prek 500 milijonov ton toplogrednih plinov. Laburistična vlada se je z zakonom zavezala k zmanjšanju izpustov za 43 odstotkov do leta 2030 glede na statistike iz leta 2005, vendar ni hotela zapreti več kot sto premogovnikov, ki trenutno obratujejo, niti prepovedati gradnje novih. 70 odstotkov električne energije, ki jo porabi Avstralija, je pridobljene iz premoga in zemeljskega plina, skupaj z izvoženimi fosilnimi gorivi pa je Avstralija odgovorna za do pet odstotkov vseh svetovnih toplogrednih izpustov. Februarja letos je vlada zaradi varovanja okolja ustavila gradnjo premogovnika v bližini Velikega koralnega grebena. Tokrat po trditvah vlade ni neskladja z okoljevarstvenimi zakoni.
Palestinsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bilo v izraelskih zračnih napadih na Gazo, ki potekajo od torka, ubitih 31 ljudi, slabih sto jih je ranjenih. V tem času je umrl en izraelski vojak. V torkovem zračnem napadu je izraelska vojska ubila tri pripadnike palestinskega islamskega džihada in njihove družine. Po navedbah organizacij, ki se v Gazi ukvarjajo z zagotavljanjem človekovih pravic, je Izrael že ob torkovem napadu popolnoma onemogočil dostop do nujne humanitarne pomoči in medicinskih pripomočkov.
Dostava humanitarne pomoči pa bo odslej lažje potekala v Sudanu. Sudanska vojska in sile za hitro posredovanje, znane kot RSF, so dosegle sporazum, imenovan Deklaracija o zavezi za zaščito civilnega prebivalstva Sudana. Sporazum sta v savdski Džedi sklenili po posredništvu ZDA in Saudove Arabije. Poleg zagotavljanja humanitarne pomoči sta se strani dogovorili tudi, da se ne bosta borili na območjih bolnišnic in elektrarn. Premirja strani, ki se borita za oblast v Sudanu, nista dosegli. Zaradi spopadov je število notranje razseljenih ljudi naraslo na slab milijon, po podatkih Združenih narodov je v mesecu dni državo zapustilo okrog 200 tisoč ljudi.
Nekdanji pakistanski premier Imran Khan je prispel na visoko sodišče v Islamabadu na zaslišanje zaradi svoje pritožbe na obtožnico o korupciji. Khan se je moral zglasiti na zaslišanju kljub temu, da je Vrhovno sodišče razglasilo njegovo aretacijo za nezakonito in zahtevalo njegovo izpustitev. Vlada je to zavrnila in sporočila, da bo našla drugo pravno podlago za njegov pripor. Khana so paravojaški pakistanski rangerji, ki sodijo pod okrilje državne vojske, aretirali v torek na podlagi obtožb o korupciji, kar je na poziv Khanove stranke sprožilo množične proteste po vsej državi.
Od enajstih do enih je potekala opozorilna stavka dostavljalcev Wolta in Glova. Povod za stavko je nepripravljenost podjetij na pogovore, podjetji sta namreč v sredo zavrnili pogajanja o kolektivni pogodbi. Dostavljalci so s stavko opozorili na slabe delovne razmere in nizek zaslužek, ki se je, namesto da bi se uskladil z inflacijo, po spremembi plačilnega sistema še znižal. Janez Peterlin iz sindikata dostavljalcev ocenjuje, da je bila udeležba na stavki med dostavljalci zelo visoka.
Kot pojasnjuje predstavnik sindikata, bodo sindikalne aktivnosti še stopnjevali.
Predstavniki Društva EKO Anhovo in dolina Soče, Civilne iniciative Danes!, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja in Amnesty International Slovenija so na novinarski konferenci Salonit Anhovo obtožili, da agenciji za okolje ne pošilja podatkov meritev temperature pri sosežigu odpadkov. To bi po okoljevarstvenem dovoljenju družba morala narediti. Da nad izvajanjem sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo ni nadzora, so ugotovili po tem, ko je Društvo EKO Anhovo od agencije za okolje zahtevalo podatke o predpisanih meritvah za obdobje med 2018 in 2022. Tako Manuela Korečič iz Civilne iniciative Danes!.
Korečič pojasni, za kakšne spremembe sistema se zavzemajo.
Do zaključka redakcije nam iz podjetja Salonit Anhovo niso odgovorili na vprašanje, zakaj agenciji za okolje podatkov ne pošiljajo.
Zdravstvena zavarovalnica Triglav bo s prvim junijem zvišala premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na slabih 46 evrov. Premija se bo tako zvišala za 28 odstotkov. V zavarovalnici so odločitev o zvišanju premije sprejeli, ker naj bi se trend rasti skupnih odhodkov za doplačila k zdravstvenim storitvam in zdravilom v obveznem zdravstvenem zavarovanju, ki se sofinancirajo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, nadaljeval. Kljub temu bo zaradi uveljavitve vladne uredbe o določitvi najvišje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katero je najvišja dovoljena cena premije določena pri dobrih 35 evrih, zavarovalnica v času veljavnosti uredbe premijo zaračunala v znesku, kot ga določa uredba.
Odpoved: OFF sta pripravila vajenec Matej in Matija.
Vir fotografije: Wikimedia Commons
Dodaj komentar
Komentiraj