V moldavski prestolnici Kišinjev je več tisoč ljudi protestiralo proti vladi. Protestniki so od vlade zahtevali plačilo visokih stroškov ogrevanja. Poleg tega si protestniki želijo tudi odstop predsednice države Maje Sandu, vladi pa očitajo neizpolnjevanje predvolilnih obljub o zvišanju pokojnin in plač. Protest je organiziralo Gibanje za ljudi, ki so ga ustanovili člani opozicijske stranke Shor. Protestnike je nagovorila generalna sekretarka Shora, Marina Tauber, ki je dejala, da je cilj protesta nasprotovanje vladi, ki po mnenju stranke v času gospodarske krize ne ravna primerno, in ne podpora ruski intervenciji. Rusija je lani dobavo zemeljskega plina v Moldavijo namreč prepolovila. Ker je ruski plin glavni energetski vir za državo, se Moldavija zaradi zmanjšanja dobave sooča z zvišanjem cen energentov. Za ogrevanje Moldavci v povprečju porabijo polovico svojih mesečnih prihodkov. Vlada je ustavno sodišče novembra pozvala, naj stranko Shor razglasi za neustavno, saj naj bi se financirala nelegalno. Predsednica države Maia Sandu je po odstopu premierke minuli teden in ob imenovanju nove vlade večkrat zatrdila, da Rusija v Moldaviji načrtuje državni udar, a dokazov za to ni predstavila. 

Afganistanske in pakistanske oblasti so zaradi napetosti zaprle mejni prehod Torkham. Zaprtje prehoda je napovedal afganistanski komisar Mulah Mohamed Sidik, potem ko je Pakistan obtožil zavračanja afganistanskih bolnikov, ki so želeli prečkati mejo. Prehod v Pakistan brez predložitve osebnih dokumentov je namreč dovoljen za afganistanske bolnike in njihove oskrbovalce. Predstavnik pakistanske policije Khalid Khan je zaprtje prehoda potrdil, pakistanska vlada pa obtožb glede zavračanja bolnikov ni komentirala. Kot razlog za zaprtje prehoda je Khan navedel obmejne spopade med državama, ki so se začeli danes zjutraj. Pakistanska talibanska skupina TTP je lanskega novembra prekinila premirje s pakistansko vlado. Torkham je glavni mejni prehod med državama. Mejni prehod je Pakistan zaprl že avgusta 2021, potem ko so ga zasedli afganistanski talibani. 

Tunizija je izgnala vodjo Evropske konfederacije sindikatov, krajše ETUC, Esther Lynch, potem ko se je udeležila protivladnega protesta, ki ga je organiziral generalni tunizijski sindikat dela UGTT. Tunizijski predsednik Kais Sajed je Lynch razglasil za persono non grata in dejal, da mora irska državljanka državo zapustiti v 24 urah. Po mnenju Sajeda je udeležba Lynch na protestih poseg v tunizijsko politiko. Sobotnih protestov, ki so potekali v osmih tunizijskih mestih, se je udeležilo več tisoč članov sindikata UGTT. Protestirali so proti Sajedovi politiki in ga obtožili, da skuša kršiti osnovne človekove pravice, tudi sindikalne pravice. Protestniki so poleg tega obsodili aretacije več kritikov Sajedove vlade, med katerimi so novinarji, politiki, dva sodnika in visoki uradnik UGTT Anis Kaabi. Sajed je oblast prevzel leta 2021, od takrat pa državno ureditev spremenil tako, da ima v njej osrednjo vlogo namesto parlamenta predsednik države, torej on sam. UGTT v prihodnjih dneh napoveduje ponovne demonstracije, te bodo potekale v več mestih po državi, zaključile pa se bodo z zborovanjem v prestolnici Tunis v začetku prihodnjega meseca. 

V Turčiji so aretirali 24 ljudi zaradi provokativnih objav o potresih na družbenih omrežjih. Turške oblasti so postopke sprožile proti 441 lastnikom računov na družbenih omrežjih, pridržali so jih 129, včeraj pa manjšino teh aretirali zaradi širenja strahu med državljani. Novinarski sindikati poročajo, da je turška policija že dan po potresih, ki so se zgodili 6. februarja, preprečevala poročanje in objave na družbenih omrežjih, ki so kritične do učinkovitosti delovanja turških oblasti po potresih. Vlada je po potresu tudi delno blokirala omrežji Twitter in TikTok, a je blokado po enem dnevu tudi odpravila. 

Nizozemska je izgnala 58 ruskih diplomatov, ki so delovali v državi in napovedala zaprtje ruskega trgovinskega predstavništva v Amsterdamu. Nizozemci zapirajo tudi svoj konzulat v Sankt Peterburgu. Kot trdi nizozemska vlada, Rusija nizozemskim diplomatom namreč ne želi podaljšati vizumov. Rusijo je nizozemski zunanji minister Wopke Hoekstra na Twitterju obtožil poskušanja nastavljanja vohunov pod krinko diplomacije. Ruskega veleposlaništva na Nizozemskem ne bodo zaprli. Nizozemska je že februarja lani izgnala sedemnajst ruski diplomatov, v odgovor pa je Rusija izgnala petnajst nizozemskih diplomatov. 

Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje dela zakona o Radioteleviziji Slovenija. Delno je zadržalo izvajanje 23. člena zakona, kjer se ta nanaša na konstitucijo novega sveta zavoda, 24. člena o oblikovanju novega statuta in 25. člena zakona, ki opredeljuje imenovanje novega predsednika članov uprave RTV Slovenija. Postopki oblikovanja novega sveta RTV Slovenija se lahko nadaljujejo, a bo svet lahko z delovanjem začel po končni sodbi ustavnega sodišča. Sodišče je s petimi glasovi proti trem presodilo, da bi lahko izvajanje zakona v celoti nepopravljivo poseglo v institucionalno neodvisnost RTV Slovenija, s tem pa je pritrdilo pobudnikom ustavne presoje, pod katero je bil prvopodpisan vršilec dolžnosti predsednika programskega sveta RTV Peter Gregorčič. 

Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša in predsednik Nove ljudske stranke Franc Kangler sta podpisala sporazum o pridružitvi Kanglerjeve stranke SDS-u. Po besedah Janše je združitev pomembna zlasti za krepitev položaja SDS-a v Mariboru in okolici. Franc Kangler sicer s priključitvijo stranke k SDS-u v stranki ni pridobil nobene funkcije, dejal pa je, da razmišlja o kandidaturi za predsednika mestnega sveta odbora SDS v Mariboru. Po združitvi s Kanglerjevo stranko bo imel SDS v mariborskem mestnem svetu 12 svetnikov, kar je enako kot lista župana Saše Arsenoviča. S tem bo prehitel tudi Gibanje Svoboda, ki ima 11 svetniških mest. Uradno bo priključitev Nove ljudske stranke k SDS-u potrjena na kongresu, ki bo sklican v prihodnjih 30 do 40 dneh. V soboto je potekal tudi kongres Slovenske demokratične mladine. Za novo predsednico podmladka SDS je bila izvoljena dosedanja podpredsednica Simona Purkat, ki je s prednostjo šestih glasov premagala sokandidata Luko Simoniča. Gre za prve volitve predsednika SDM v zadnjih desetih letih, na katerih se je za funkcijo potegoval več kot en kandidat. 

Wolt je napovedal spremembe plačnega modela za dostavljalce. Plačilo za posamezno dostavo bodo po novem pogojevale vremenske razmere, dosegljivost lokacije, velikost paketa in zahtevnost opravljene poti. Dostavljalcem bo dostopna poentostavljena stran za prikaz celotnega plačila za njihovo delo. Prikazovala bo znesek osnovnega plačila za opravljeno dostavo v kombinaciji z dodatnim plačilom glede na novovključene dejavnike plačila. Celotno plačilo za dostavo bo po novem dostavljalcem znano vnaprej. Razdalja poti, ki jo opravijo dostavljalci, bo od sedaj izmerjena glede na ocenjeno razdaljo poti s pomočjo aplikacije OpenStreetMaps. Take meritve bodo nadomestile merjenje glede na zračno razdaljo.

OFF je pripravila vajenka Neva, mentorirala je Tia.

Vir fotografije: Ministerie van Buitenlandse Zaken, flickr, creative comons