V Veliki Britaniji na vse več bencinskih črpalkah primanjkuje goriva. Razlog za to je kombinacija paničnega nakupovanja in pa pomanjkanje voznikov tovornjakov cistern, ki naj bi črpalke oskrbovali s pogonskimi derivati. Ko se je v javnosti razvedelo za logistične težave na bencinskih črpalkah, so ljudje poskušali prehiteti pomanjkanje in napolniti rezervoarje, kar je krizo z gorivi močno zaostrilo. Vlada premierja Borisa Johnsona je že napovedala izdajo izrednih dovolilnic za delo za tuje voznike, sedaj pa bo država angažirala tudi vojsko. Gorivo bo pripravljenih prevažati do 150 vojaških voznikov cistern. V Veliki Britaniji primanjkuje okoli 100 tisoč voznikov tovornjakov, to pa težave povzroča v drugih delih logističnih verig, tudi pri oskrbi supermarketov. Državo je po brexitu zapustilo veliko število voznikov iz držav Evropske unije, ki pa zaenkrat niso izrazili velikega interesa za vrnitev, niti ob višjih plačah. 

Logistične težave so prizadele tudi severovzhod Kitajske, kjer primanjkuje elektrike in je zato prišlo do električnih mrkov, ki so prizadeli več milijonov ljudi. Pomanjkanje elektrike je sicer bolj prizadelo industrijo, saj oblasti prioritizirajo oskrbo gospodinjstev. Razlog za to je pomanjkanje premoga in pa s strani Pekinga predpisane omejitve o izpustih ogljikovega dioksida, ki so lokalne vlade prisile v ustavitev elektrarn na premog.

Republikanski senatorji so z obstrukcijo, ki je preprečila nadaljevanje razprave, preprečili sprejem zakona, ki bi ameriški vladi dovolil dodatno izdajo državnih obveznic. Finančno ministrstvo mora to storiti, da bi financiralo že sprejeti državni proračun. Vprašanje najvišje ravni državnega dolga, o čemer mora odločati kongres, je kot že velikokrat v preteklosti predmet političnega izsiljevanja in občasno pripelje tudi do začasnega zaprtja državne uprave. To grozi tudi tokrat, ko je v ameriškem kongresu predvideno glasovanje o približno 3 tisoč milijard težkem paketu državnih investicij in razširitve socialnih transferjev. Tako imenovani “debt ceiling” je sicer vlada dosegla že s prvim septembrom. Takrat se je iztekel dvoletni začasni suspenz omejevanja zadolževanja, odslej pa je finančno ministrstvo primanjkljaj pokrivalo z rezervami. 

V Tuniziji so potekali množični protesti proti vladavini predsednika države Kaisa Saieda. Ta je pred dvema mesecema razpustil parlament in odstavil predsednika vlade ter sam prevzel vodenje države, pri čemer je zaobšel tudi ustavno sodišče. Prejšnji teden si je s serijo predsedniških dekretov podelil dodatne pristojnosti. Med drugim bo Saied imenoval komite, ki bo reformiral politični sistem, poleg tega pa je do nadaljnjega suspendirana poslanska imuniteta, kar bi predsedniku olajšalo obračun s političnimi nasprotniki v parlamentu. Delovanje tega bo še naprej zamrznjeno, prav tako pa ni znano, kdaj, če sploh, bo Saied imenoval naslednjega predsednika vlade, ki jo trenutno vodi sam. 

Mednarodne sile na Kosovu pod vodstvom zveze NATO so sporočile, da bodo okrepile svoje patrulje na severu Kosova. Srbski prebivalci protestirajo proti odločitvi Kosova, da morajo vozniki vozil s srbskimi registracijami ob vstopu na Kosovo te odstraniti in namestiti kosovske, ki veljajo 60 dni. To že več let sicer velja za voznike s kosovskimi registrskimi tablicami, ki vstopijo v Srbijo, saj ta ne priznava samostojnosti Kosova. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je predtem Natu sicer dal 24 ur za odgovor, a ob tem ni povedal, kakšen bo odziv Beograda. 

Stranke LMŠ, SD, Levica in SAB so tudi uradno podpisale sporazum o povolilnem sodelovanju. Stranke so se s sporazumom zavezale, da bodo aktivno sodelovale, usklajevale programske vsebine in po volitvah, če bodo zbrale dovolj glasov, oblikovale levosredinsko vlado. Za mandatarja bodo izvolili predsednico ali predsednika stranke tiste partnerice, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov. Med podpisniki sporazuma ni nepovezanih poslancev, ki v parlamentarni opoziciji z njimi sicer sodelujejo, a niso oblikovali stranke. Stranke so dokument pred podpisom potrdile na svojih svetih strank.

Zagovornik načela enakosti je ugotovil, da je bil zapis z naslovom Presežki 5 iz revije Demokracija diskriminatoren na način, ki ga zakon o varstvu pred diskriminacijo specifično prepoveduje. Zapis je vseboval opravičevanje ideje o večvrednosti ene skupine ljudi v primerjavi z drugimi glede na njihovo barvo kože, narodnost in versko prepričanje. Urednik revije Demokracija Jože Biščak je ob ogorčenih odzivih javnosti lani povedal, da je bil zapis, ki je govoril o hipotetični situaciji, v kateri bi Bog s pomočjo novega virusa iztrebil migrante in belo raso pustil na vodilnem položaju v svetovni družbi, satiričen zapis.