Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal, da bo zaradi pandemije prestavljeni referendum o spremembah ustave izveden prvega julija. Rusi bodo tako lahko zavrnili ali potrdili pravila o omejitvi predsedniških mandatov na dva, večjih pristojnostih parlamenta in predsednika ter heteronormativni definiciji zakonske zveze. Več opozicijskih strank, ki tako ali tako nasprotujejo predlaganim spremembam, kritizira odločitev o izvedbi referenduma, češ da ogroža javno zdravje. Če je že res, kot pravi Putin, da je vrhunec zdravstvene krize mimo, pa Rusija ostaja tretja država na svetu po številu okuženih in dnevno še vedno beleži približno devet tisoč novih primerov koronavirusa. 

Sveti sedež je sprejel nova pravila javnih naročil z deklarativnim namenom zmanjšanja korupcije znotraj Vatikana. Nova zakonodaja tako usklajuje vatikansko zakonodajo z mednarodnimi standardi, med drugim tudi z večjo stopnjo centralizacije internega nadzora. Sicer povsem logični, a Vatikanu očitno novi mednarodni standardi zavezujejo sodelujoče na javnih razpisih, da izpolnjujejo visoke kriterije, kot so odsotnost konfliktov interesov in prilaganje dokazil, da niso povezani z organiziranim kriminalom. Kje je šele plačevanje davkov?

Vsi vemo, da je osnovna funkcija grškega zunanjega ministra lajanje nad Turki. Nikos Dendias ni nič drugačen. Aktualni minister je glede odobritve turške vlade za misijo iskanja nafte v vzhodnem Sredozemlju dejal, da se je Grčija “pripravljena soočiti s to novo provokacijo, če jo Turčija končno uveljavi." Razen grozilnih besed je grška vlada na zagovor pozvala turškega veleposlanika. Uuuuuuuuuu. 

Turčija je prejšnji teden oznanila načrte državnega energetskega podjetja, da prične z iskanjem nafte v roku treh ali štirih mesecev. Dvomljivo legalnost svojih potez pa utemeljuje na lanskem dogovoru z libijsko vlado, ki jo priznavajo Združeni narodi. Dogovor namreč ureja razmejitev Sredozemlja med Turčijo in Libijo, pri čemer se požvižga na grško morje, ki se nahaja vmes. Ups.

Šokantno! Obdukcijsko poročilo o smrti Georgea Floyda, ki ga je naročila njegova družina, ugotavlja, da je umrl zaradi zadušitve. Prvotna obdukcija s strani okrožnega zdravnika je trdila, da ni umrl zaradi zadušitve ali zadavitve kot posledica policistovega kolena na vratu, ampak zaradi kombinacije policistovega ravnanja, srčno-žilnih bolezni in morebitne pijanosti. Afkors. Tožilstvo, ki je policista Dereka Chauvina obtožilo umora in uboja tretje stopnje, bo moralo dokazati ravno to, da je bilo Chauvinovo delovanje neposredni vzrok Floydove smrti. Protestniki sicer še naprej zahtevajo obtožnice za preostale tri sodelujoče policiste, ki so pritiskali na njegov hrbet ali samo gledali. Ti so še vedno na prostosti, policija pa je v vmesnem času pridržala prek štiri tisoč demonstrantov po celotnih Združenih državah Amerike. 

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je oznanil dvig cene goriva in ukinitev subvencij na goriva. Liter navadnega goriva naj bi tako stal pet tisoč bolivarjev oziroma 2,5 centa dolarja za prvih 120 litrov mesečno. Cena vsakega nadaljnjega litra je pol ameriškega dolarja. Maduro je zvišanje cen oziroma “zaračunavanje mednarodne cene nafte” pospremil s kritiziranjem ameriških sankcij na državo, češ da Združene države preganjajo podjetja, ki uvažajo nafto v Venezuelo, zaradi česar se je bila Venezuela primorana obrniti po pomoč k Iranu, ki ji s tankerji po novem dobavlja gorivo, ki ga Venezuela sama ni zmožna proizvesti. Cene goriv so bile nazadnje zvišane 1989 in so privedle tudi do nasilnih protestov. Kljub ukinitvi subvencije na gorivo bo država še naprej subvencionirala javni prevoz. 

Po trimesečnem preizkusu novega sistema plačevanja bo potrebno za izplačilo prvih 120 subvencioniranih litrov pokazati osebno izkaznico, tako imenovano “kartico domovine”, s katero bi bilo mogoče slediti državljanom. Osebna izkaznica, pogoj za dostop do volitev in socialnih programov, je namreč povezana z informacijskim sistemom državne uprave.  

Avstralska komisija za konkurenco in varstvo potrošnikov zahteva, da korporaciji Google in Facebook vrneta 10-odstotni delež dobičkov oziroma nekih 540 milijonov evrov letno, ki sta jih zaslužila leta 2019 z oglaševanjem na novicah iz avstralskih medijev. Mel Silva, direktor tamkajšnje podružnice Googla, trdi, komisija zavaja z vsotami, ki naj ne bi bili tako visoki. Silva je prav tako zatrdil, da z informiranjem pripomorejo h krepitvi demokracije in pa da avstralski mediji na račun Googla zaslužijo več kot obratno, češ da uporabniki kliknejo na novice, ki so jih našli prek strežnika, ter posledično na oglase na spletnih medijih. 

Na tej fasadi je “demonkracija” prebarvala svobodo izražanja. Spominska plošča s tem napisom v mariborski Pekarni ostaja, da opomni bodoče rodove na 25. april 2020 in koordinirano policijsko-gasilsko akcijo brisanja grafita s podobo Janeza Janše z iztegnjeno desnico in pripisom “Smrt narodu, svoboda fašizmu”. V novem poglavju komedije absurdov tudi tokrat ni šlo brez policijske intervencije, je pa vsaj nekaj razuma zato pokazal dežurni tožilec, ki je ugotovil, da ni suma kaznivega dejanja. Več o tem v OFFsajdu čez dve uri, ko boste lahko slišali, kaj si o vsem skupaj misli eden od avtorjev plošče in grafita Sašo Rek.