Islamistične skupine v Iraku so v zgodnjih jutranjih urah v mestu Baiji na severu države napadle največjo rafinerijo v državi. Mesto napada je zgolj dobrih 200 kilometrov oddaljeno od prestolnice Bagdada, medtem ko se vladne sile še naprej trudijo zaustaviti prodor borcev militantne skupine Islamska država Irak in Levant ter pripadnikov sunitskih plemen. V ta namen se med drugim še naprej zatekajo k zračnim napadom. Iraški premier Nuri al Maliki je v včerajšnjem televizijskem nagovoru, v katerem se je pojavil skupaj z nekaterimi sunitskimi in kurdskimi voditelji, pozval k nacionalni enotnosti in vse neiraške vojaške formacije pozval, naj odložijo orožje. Tovrstni pozivi al Malikija k zaustavitvi spopadov so bržčas vnaprej obsojeni na neuspeh, predvsem zato, ker sam spodbuja formiranje paravojaških šiitskih milic, to pa še priliva olje na ogenj sektaških tenzij v državi, ki so že nekaj časa precej nad točko vrelišča.

Nafta in stopnjevanje medetničnih napetosti so v središču dogajanja tudi v mestu Kirkuk na severovzhodu države. Mesto so pred enotami ISIL-a obvarovale kurdske vojaške enote, pešmerge, potem ko je uradna vojska, podobno kot v nekaterih drugih mestih, ob napadu islamistov popolnoma razpadla. Kurdska regionalna oblast, ki na severu države uživa visoko stopnjo avtonomije, je že sporočila, da z nafto izredno bogatega in strateško pomembnega mesta ne namerava vrniti nazaj pod kontrolno centralne iraške oblasti. Kirkuk je sicer etnično zelo mešano mesto, s pripadniki kurdske, arabske, turkmenske in asirske populacije. Proti novi kurdski oblasti v mestu so se tako dvignili Turkmeni, ki so se začeli preko svoje organizacije Iraška turkmenska fronta vse bolj oboroževati. Grozijo z oboroženim uporom, če bodo Kurdi obdražli kontrolo nad mestom in ga ne bodo predali iraškim oblastem. Spremlajmo razvoj precej tipičnega scenarija konfliktov v večetničnih državah, kjer se etnične identitete krepijo na račun šibke centralne oblasti in nizke pripadnosti nacionalni državi, ob tem pa se ob percepciji družbene neenakosti zaostruje boj za naravne vire med skupinami.

V okviru prizadevanj za rešitev krize v Ukrajini je ukrajinski predsednik Petro Porošenko napovedal enostransko prekinitev ognja njegovih sil, ki naj bi omogočila pro-ruskim separatistom da odložijo orožje. Predlog ukrajinskega voditelja sledi njegovemu včerajšnjemu telefonskemu pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Prekinitev ognja, ki naj bi bila objavljena v naslednjih urah ali dneh, je zgolj prva faza mirovnega načrta, ki po besedah ukrajinskega predsednika zahteva podporo vseh vpletenih strani.

Diplomacija bo skušala pomiriti tudi napetosti med Kitajsko in Vietnamom, ki so že več kot mesec dni na precej visoki stopnji. Razlog so ozemeljske težnje obeh držav v vodah južnokitajskega morja. Spomnimo, da je Kitajska 2. maja postavila naftno ploščad globoko znotraj območja, za katerega Vietnam trdi, da je pod njegovim nadzorom. To je povzročila izbruh močnega antikitajskega sentimenta v Vietnamu, s protesti in napadi na kitajske poslovne objekte, ki so pustili za seboj tudi nekaj mrtvih. Za številne napadene tovarne se je kasneje sicer izkazalo, da so v lasti podjetij s Tajvana.

V prizadevanjih za omilitev situacije je v Vietnam prispel visoki kitajski diplomat Yang Jiechi, kar je najvišji uradni stik med državama po izbruhu aktualnega konflikta. Kitajska stran upa na iskreno izmenjavo stališč, ob tem pa izraža upanje, da bo Vietnam sposoben osredotočiti se na „širšo sliko“, karkoli naj bi to pomenilo. Spor sta obe strani sicer naslovili tudi na Združene narode, aktualna retorika in nekatera druga dejanja pa ne dajejo slutiti na njegovo skorajšnjo razrešitev.

Japonska je zadnja med takoimenovanimi razvitimi državami, ki je kriminalizirala posedovanje otroške pornografije. Parlament je podprl zakon, ki pa izvzema popularne seksualno eksplicitne stripe imenovane manga in animacije z eksplicitno mladoletno pornografijo. Nasprotniki novega zakona se sklicujejo predvsem na svobodo umetnosti in izražanja. Japonska je dolgo veljala za varno prebivališče ljubiteljev otroške pornografije, podatki pa kažejo na veliko porast kaznivih dejanj na tem področju. Policijske številke za lansko leto so približno 10 krat višje kot desetletje nazaj. Pravosodni minister Sadakazu Tanigaki upa, da bo novi zakon pripomogel k spremembi kulture toleriranja objektivizacije otrok.

Z današnjim dnem, pol leta po objavi v uradnem listu, začenja veljati zakon o odškodninah za izbrisane. V skladu z zakonom na upravnih enotah v določene roku pričakujejo vloge za odškodnine, ki jih le-ta pripisuje. Višina odškodnine znaša 50 evrov za vsak mesec izbrisa, kar se organizacijam, ki predstavljajo izbrisane, zdi sramotno nizko. O prevladujočih občutkih med izbrisanimi in njihovih nadaljnjih korakih smo se govorili z Irfanom Beširevićem, predsednikom Civilne iniciative izbrisanih aktivistov:

izjava v posnetku oddaje

Pravico do odškodnine so izbrisani po dolgih letih svoje borbe torej vendarle dosegli. Glede česa, razen višine odškodnine, izbrisani v prihodnje še načrtujejo nadaljevanje svojih prizadevanj. Ponovno govori Beširević:

izjava v posnetku oddaje

Tožilstvo je zavrglo obtožbo na podlagi anonimne prjave zoper 16 znanih Mariborčanov, ki naj bi bili vpleteni v organiziranje in vzpodbujanje mariborskih protestov novembra in decembra 2012. Ovedeni so bili iz umetniške in akademske sfere pa tudi predstavniki organov pregona. Nekateri opozicijski člani preiskovalne komisije Državnega zbora za oceno in ugotovitev delovanja ekstremističnih skupin so omenjeno anonimno ovadbo kot temo celo uspeli pripeljati na dnevni red komisije. Zaslišan je bil eden od ovadenih, pisatelj Tone Partljič. Tožilstvo je obtožbe sedaj zavrglo kot neutemeljene, odločitev pa komentira eden od šestnajsterice s seznama, filozof Boris Vezjak:

izjava v posnetku oddaje