OFF samorazpustitve

OFF samorazpustitve

Aktualno-politična novica
3. 12. 2019 - 15.00
 / OFF

Rezultati parlamentarnih volitev nakazujejo zahtevno sestavljanje vlade
 / 15. 4. 2019
Finski premier in vodja socialdemokratov Antti Rinne je predsedniku države Sauliju Niinistöju podal odstopno izjavo, ki jo je ta tudi sprejel. Razlog za Rinnejev odstop po le šestih mesecih vladanja je spor v koaliciji socialdemokratov, Stranke centra, zelenih in Švedske ljudske stranke glede načrtov državne pošte, da okoli 700 zaposlenim, zadolženim za razvrščanje paketov, v podpis ponudijo nove pogodbe z nižjimi plačami. Ti so s stavko dosegli umik spornih pogodb in odstop Sirpe Paatero, ministrice, pristojne za upravne reforme iz vrst socialdemokratov, ki naj bi s podporo Rinneja odobrila načrt prestrukturiranja pogodb poštnih delavcev. Po izgubi podpore pri Stranki centra, drugi največji parlamentarni stranki, je nato odstopil tudi Rinne, bolj kot predčasne volitve pa se zdi verjetno imenovanje novega premierja in nadaljevanje dela trenutne vlade.

Sindikati šolnikov na Hrvaškem so z vlado sklenili kompromisni dogovor o zvišanju koeficientov in dodatkov zaposlenim v šolstvu ter končali stavko - učenci in dijaki so se tako danes že vrnili v šolske klopi. Po potrditvi uredbe na četrtkovi vladni seji se bodo koeficienti zahtevnosti dela učiteljev in profesorjev zvišali za šest odstotkov, dvig pa bo potekal v treh korakih: triodstotno zvišanje bo upoštevano pri izplačilih decembrske plače, enoodstotno 1. junija naslednje leto, še dvoodstotno pa 1. januarja 2021. 36 dni stavke, ki je najprej potekala krožno po županijah, nato pa po vsej državi, bo plačanih, vendar pa bodo šolniki nadomestne dneve, s katerimi bodo nadoknadili izpad pouka, oddelali zastonj. Med člani sindikatov glede kompromisnega dogovora vlada precejšnje nezadovoljstvo, saj niso dobili zahtevanega takojšnjega, enkratnega 6,11-odstotnega zvišanja koeficienta zahtevnosti. Iz tega je izvzeto administrativno in drugo šolsko osebje, ki se mu bo povečal le dodatek k plači v višini enakega zneska kot učiteljem in profesorjem koeficient. Članstvo sindikatov vodstvu očita še, da o tokratni kompromisni ponudbi, ki se od tiste, ki jo je vlada predlagala prejšnji teden in je bila na referendumu znotraj sindikatov zavrnjena, niso mogli glasovati.

Azerbajdžanski poslanci so z 99 glasovi za, enim proti in enim vzdržanim potrdili predlog vladajoče Nove azerbajdžanske stranke o razpustitvi parlamenta in predsednika države ter vodjo omenjene stranke Ilhama Alijeva pozvali k razpisu predčasnih volitev. Poziv k predčasnim volitvam pa prihaja slaba dva meseca po nepričakovanem odstopu premierja Novruza Mammadova, ki ga je na predlog Alijeva s soglasno podporo parlamenta zamenjal njegov tesni zaveznik Ali Asadov.

Nenavadno potezo, kjer stranka, ki ima večino v parlamentu, zahteva razpustitev le-tega, v Novi azerbajdžanski stranki upravičujejo s pojasnilom, da trenutna sestava parlamenta ustreza reformam in politiki, na katere ima v državi največji vpliv predsednik. Če oziroma ko se bo ta z dekretom odločil razpustiti parlament, bo začel teči 60-dnevni rok, v katerem morajo biti razpisane in izvedene predčasne volitve, ki bi sicer redno potekale novembra naslednje leto. Pojavljajo se sicer pomisleki o pravni vzdržnosti takega ukrepa, saj lahko v skladu z azerbajdžansko zakonodajo predsednik parlament razpusti le, če ta dvakrat v enem letu izglasuje nezaupnico ministrskemu kabinetu oziroma ne imenuje zadostnega števila sodnikov na ustavno in višje sodišče ter članov uprave centralne banke oziroma ko ne izpolnjuje svojih dolžnosti, ne pa, ko sam izglasuje predlog razpustitve. Zakaj so se pri Novi azerbajdžanski stranki odločili za poskus razpustitve parlamenta, v katerem imajo večino, še ni jasno. Alijev je z Novo azerbajdžansko stranko na oblasti od leta 2003, ko je na predsedniškem položaju nasledil svojega očeta Heydara Alijeva. Leta 2009 in 2016 je z dvema referenduma najprej dosegel ukinitev omejitve predsedniških mandatov na dva, nato pa še podaljšanje teh s petih na sedem let.

Danes in jutri ob 70. obletnici ustanovitve v Londonu poteka vrh zveze Nato, na katerem voditelji držav merijo svoj geopolitični vpliv. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je tako zagrozil z blokado Natovega načrta za obrambo baltskih držav, če zavezništvo kurdske vojske, poznane pod kratico YPG in YPJ, ne bo razglasilo za teroristično skupino. Erdogan boj proti Kurdom vodi tako na domačih tleh proti prepovedani Kurdski delavski stranki kot na tujih z ofenzivo nad sirske Kurde; prav slednji bo ob robu vrha danes namenjeno posebno srečanje, na katerem bodo prisotni voditelji Turčije, Francije, Nemčije, Velike Britanije. Turški oktobrski vpad na severovzhod Sirije po umiku enot Združenih držav Amerike namreč ni imel “glasnega” soglasja članic Nata, zaradi česar ga je francoski predsednik Emmanuel Macron označil za “možgansko mrtvega”.

Macronove besede so natelete na oster odziv tako Erdogana kot predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Prvi je dejal, da je Macron tisti, ki je možgansko mrtev, drugi pa jih je označil za nespodobne, žaljive in zelo nevarne, saj da nihče ne potrebuje Nata bolj kot Francija. Galski in ameriški petelin bosta nesoglasja poskušala zgladiti na današnjem dvostranskem srečanju. Odnose med državama v zadnjem času prežemajo grožnje s carinami, ki bi jih Združene države Amerike v višini 100 odstotkov uvedle na nekatere francoske izdelke, kot so siri, peneča vina in ženske torbice, kot protiukrep zaradi sprejetega digitalnega davka, ki naj bi diskriminiral ameriška podjetja iz te branže.

Bolj zgledno je sodelovanje med Rusijo in Kitajsko. Vladimir Putin in Ši Džinping sta odprla prvi plinovod, ki povezuje državi, ki jima predsedujeta. Več kot tri tisoč kilometrov dolg plinovod, poimenovan Moč Sibirije, bo povezoval plinska polja v Jakutiji in irkutski regiji ter sever Kitajske, največjo uvoznico zemeljskega plina, kamor se bo, ko bo do leta 2025 predvidoma polno operativen, letno steklo 38 milijard kubičnih metrov plina. V Rusiji in na Kitajskem se nadejajo, da bodo s presedlanjem iz “umazane” ogljične energije na čistejši zemeljski plin zmanjšali onesnaževanje okolja, odprtje - dogodek, ki ga je Putin označil za “zgodovinskega” - pa je pomembno tudi na geopolitični ravni. Kitajska s tem zmanjšuje energetsko odvisnost od Združenih držav Amerike in držav Bližnjega vzhoda, Rusija pa je po zapletih z gradnjo plinovoda Severni tok 2 preko Finske, Švedske, Danske do Nemčije - v prvi vrsti mu nasprotujejo Združene države Amerike, ki opozarjajo, da bi Evropa tako izgubila energetsko avtonomijo - uspešno realizirala projekt, pomemben za energetskega giganta Gazprom.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness