Vojaško sodišče v Burkina Fasu je nekdanjega predsednika Blaisa Compaoreja  obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi umora revolucionarnega voditelja Thomasa Sankara med državnim udarom leta 1987. Compaore, ki je po državnem udaru vladal skoraj trideset let, je bil v 80-ih letih tesen sodelavec Sankare in mu je leta 1983 tudi pomagal priti na oblast. Leta 2014 so protestniki, potem ko je želel spremeniti ustavo, da bi lahko še naprej vladal, vdrli v parlament in v prostore nacionalne televizije in radia. Compaore je takoj zatem zapustil državo, zato ni bil prisoten na včerajšnjem sojenju. Poleg njega je bilo zaradi vpletenosti v umor obsojenih še deset oseb. Januarja letos se je v državi zgodil nov državni udar, ki je z oblasti spravil predsednika Rocha Marca Christiana Kaboréja .

V Sudanu so včeraj zopet potekali množični protesti proti vojaški kliki, ki je prišla na oblast z državnim udarom oktobra lani. Tokrat so protestniki zavzeli ulice ob tretji obletnici padca Omarja al Baširja, ki je bil na oblasti vse od vojaškega udara leta 1989. Protesti proti generalu Abdelu Fattahu al Burhanu so potekali v prestolnici Kartum , Port Saidu , v regiji Darfur  in več drugih predelih države. Državljani protestirajo tudi proti izjemno slabi gospodarski situaciji. Zaradi državnega udara je že tako prizadeto sudansko gospodarstvo utrpelo hude posledice, saj so zahodni donatorji zmanjšali pomoč, dokler oblast ne postane spet civilna.

Združene države Amerike so zaradi invazije na Ukrajino uvedle nov sveženj sankcij proti Rusiji. Sankcije so usmerjene proti ruskim bankam in političnim elitam. Povsem odrezani od ameriškega finančnega sistema bosta največja ruska banka Sberbank, ki je v večinski lasti države, in največja ruska zasebna banka AlfaBank. Američani bodo imeli prepoved poslovanja tudi z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, nekdanjim predsednikom Dimitrijem Medvedjevom, premierjem Mihailom Mišustinom ter hčerkama predsednika Vladimirja Putina Katerino Tihonovo in Marijo Putinovo. Premoženje sankcioniranih oseb in organizacij v ZDA bo tako zamrznjeno. S sankcijami nadaljuje tudi Evropska unija. Potem ko so včeraj napovedali embargo na uvoz ruskega premoga, zdaj napovedujejo nove ukrepe glede ruske nafte in plina. Povod za nov krog sankcij je odkritje ubitih civilistov v mestu Buča, za kar ZDA, EU in Ukrajina krivijo Rusijo.

Predsednik mednarodno priznane jemenske vlade Abdrabuh Mansur Hadi je odstavil podpredsednika Alija Mohsena al Ahmarja in prenesel svojo oblast na predsedniški svet, ki ga je ustanovil z nekdanjim notranjim ministrom Rašadom al Alimijem. Novoustanovljeni predsedniški svet bo tako združeval oblast predsednika in njegovega namestnika. Hadijeva vlada je od leta 2015 v državljanski vojni s šiitskimi uporniki Hutiji, ki obvladujejo glavno mesto Sana. Prenos oblasti na predsedniški svet je podprla tudi Saudova Arabija, saj naj bi se tako lažje zgodila mirovna pogajanja pod okriljem Združenih narodov. Saudijci so Hadiju obljubili tudi tri milijarde evrov finančne pomoči. V soboto je sicer začelo veljati dvomesečno premirje med sprtima stranema, prvo po letu 2016.

Turško sodišče je danes potrdilo ustavitev sojenja šestindvajsetim osumljenim v primeru umorjenega saudskega novinarja Džamala Hašodžija in predajo primera Saudovi Arabiji. Nihče od obtoženih že od začetka sodnega procesa ni prisoten, kar naj bi bil glavni razlog za premestitev sojenja v Saudovo Arabijo. Hašodžija, ki je kritiziral saudskega princa Mohameda bin Salmana, so leta 2018 v nepojasnjenih okoliščinah umorili na saudskem konzulatu v Istanbulu. Odločitvi turškega tožilstva so nasprotovale različne organizacije za človekove pravice, saj menijo, da v Saudski kraljevini sojenja ne bodo izvedli. Septembra 2020 so v Saudovi Arabiji obsodili osem ljudi, katerih imen niso nikoli izdali javnosti ali turškim oblastem, ki so preiskovale umor. Prenos sojenja je predvsem korak k normalizaciji političnih odnosov med Turčijo in Saudovo Arabijo, o čemer sta pred mesecem dni govorila zunanja ministra obeh držav. Podatki turške izvozne zbornice kažejo tudi, da je Saudova Arabija začela nedeklariran embargo na turške izdelke. Ko so se po umoru Hašodžija odnosi med državama močno poslabšali, je namreč Saudova Arabija prenehala uvažati večino izdelkov iz Turčije.  

Italija je po več dneh čakanja dovolila ladji nemške humanitarne organizacije Sea Eye z več kot sto migranti, da pristane v pristanišču Augustana Siciliji. Člani organizacije Sea Eye so prejšnji teden rešili migrante v dveh različnih operacijah. Najprej so sicer želeli pristati na Malti, a jim tamkajšnje oblasti tega niso dovolile niti niso zanje našle nadomestnega pristanišča za pristanek. 

Na Inštitutu 8. marec so prejšnji teden od ministrstva za notranje zadeve prejeli poziv za pojasnitev kampanje Gremo volit, v okviru katere zbirajo podpise volivk in volivcev v podporo predlogu zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike. Več kot 5000 potrebnih podpisov za začetek zakonodajnega postopka so zbrali že prvi dan kampanje. V koalicijskih strankah so Inštitut obtožili politične kampanje, čemur je sledil tudi glavni inšpektor Inšpektorata za notranje zadeve Marko Kandolf, ki je prvi dan svojega mandata podpisal poziv za pojasnitev kampanje. V Inštitutu zanikajo vse očitke in poudarjajo, da v pozivu ni jasno, kateri prekršek se jim očita. V Pravni mreži za varstvo demokracije so ministrski poziv in inšpektorjevo ravnanje označili za “slapp” oziroma postopek proti udeležbi javnosti. Naslednje korake Pravne mreže je na današnji tiskovni konferenci, ki jo je organiziral Inštitut 8. marec, napovedala njena predstavnica Katarina Bervar Sternad.

Izjava

Včeraj je potekala izredna seja državnega zbora, na kateri so poslanci potrdili novelo zakona o rudarstvu, ki uvaja popolno prepoved frackinga, enega bolj invazivnih načinov pridobivanja zemeljskega plina. Za prepoved frackinga se zavzemajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Strokovni sodelavec Focusa Tomislav Tkalec pojasni stališča društva do novele zakona.

Izjava

Poleg tega je državni zbor potrdil zakon o cestah, ki prinaša različne posodobitve na področju cestne infrastrukture in poroštveni zakon za tretjo razvojno os. Potrjen je bil tudi zakon, ki prinaša podlago za vzpostavitev upravljavca javnega potniškega prometa v obliki družbe z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti države, in zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v Sloveniji v letih od 2023 do 2027. Sprejet je bil tudi zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, po katerem bi lahko država mlajšim od 38 let ob prvem iskanju stanovanja dala jamstvo za najem posojila pri bankah, če imajo sklenjeno delovno razmerje za določen ali nedoločen čas ali pa so člani mlade družine.

OFF je pripravil vajenec Fin, zraven je pametoval Vito.