Nemški parlament je izglasoval nezaupnico vladi kanclerja Olafa Scholza iz Socialdemokratske stranke. Proti vladi je glasovalo 394 poslancev, 207 jih je vlado podprlo, 116 pa se je glasovanja vzdržalo. Glasovanje o zaupnici je kancler sklical prejšnji mesec, potem ko so iz tako imenovane semaforske koalicije izstopili rumeni, to je Svobodna demokratska stranka, zaradi kanclerjeve odstavitve njihovega finančnega ministra Christiana Lindnerja. Scholz je Lindnerja odstavil po njegovem nasprotovanju razglasitvi izrednih razmer zaradi vojne v Ukrajini, s katerimi bi lahko vlada zamrznila ustavno fiskalno pravilo. Datum glasovanja o zaupnici vladi je bil kompromisni dogovor med koalicijskimi in opozicijskimi parlamentarnimi strankami z izjemo Alternative za Nemčijo, saj so v Krščansko demokratski uniji želeli izvesti glasovanje dovolj hitro, da bi lahko volitve razpisali za januar, socialdemokrati pa so predčasne volitve sprva načrtovali v marcu. Predčasne volitve so tako predvidene za 23. februar.

Francoski parlament je sprejel posebni zakon o proračunu, s katerim bi se izognili prekinitvi delovanja vlade ter drugih državnih institucij. Zakon mora potrditi še zgornji dom parlamenta. Zakon v treh členih do sprejetja novega proračuna za leto 2025 vladi omogoča pobiranje davkov in zadolževanje enako kot po letošnjem proračunu ter omogoča štirim javnim skladom zadolževanje z namenom nadaljevanja delovanja. Vlada začasno ne sme uvajati novih davkov, poleg tega bi zakon do sprejetja proračuna zamrznil tudi vse načrtovane državne investicije. Poslanci so o posebnem zakonu glasovali samo tri dni po tem, ko je predsednik Emmanuel Macron imenoval Françoisa Bayrouja za novega premierja. Sprejetje posebnega zakona sledi padcu vlade premierja Michela Barniera iz desničarske Republikanske stranke, ki je uporabil člen ustave 49.3 za sprejetje predloga proračuna za leto 2025 brez potrditve parlamenta. Parlament je proračun nato lahko blokiral samo z nezaupnico vladi.

Po poročanju ruskega preiskovalnega odbora je bil med eksplozijo v Moskvi ubit Igor Kirilov, poveljnik enote za kemično, biološko in radiološko orožje. »Posebno atentantsko operacijo« je po poročanju ukrajinskih medijev, ki se sklicujejo na neimenovane vire, izvedla ukrajinska varnostna služba. Eksplozijo je po poročanju ruskega preiskovalnega odbora povzročila naprava, nameščena na skiroju, ki je stal pred stanovanjsko stavbo. V eksploziji je umrl tudi asistent Kirilova. Ukrajinski državni tožilci so v ponedeljek obtožili Kirilova uporabe prepovedanega kemičnega orožja v Ukrajini. Vlada Združenega kraljestva je zaradi poročil, da ruska vojska na bojišču uporablja toksično sredstvo kloropikrin, proti Kirilovu uvedla sankcije že oktobra. Ruska vojska obtožbe zanika.

Policija Palestinske oblasti na Zahodnem bregu je s solzivcem zatrla protest proti racijam v begunskem taborišču Dženin, ki so ga kolaborantske enote začele oblegati pred enim tednom. Palestinske varnostne enote, ki jih oborožuje Izrael, se od prejšnjega tedna v taborišču spopadajo z odporniškimi Dženinskimi brigadami, med katere spada tudi Brigada mučenikov Al Akse, ki se je odcepila od stranke Fatah, vodilne stranke Palestinske oblasti. Enote Palestinske oblasti so med racijami v Dženinu ubile enega poveljnika odporniških skupin in zajele več borcev. V mestu Bejt Lahija na severu Gaze so ostrostrelci izraelske genocidne vojske po poročanju direktorja bolnišnice Kamal Adwan streljali na osebje oddelka za intenzivno nego in poskušali onesposobiti generator elektrike. Bolnišnico je izraelska vojska nato bombardirala z droni in v njeno okolico poslala robote, opremljene z eksplozivi, s katerimi je razrušila več stanovanjskih stavb.

Jemenska uporniška skupina Ansar Alah, bolje poznana kot Hutiji, je prevzela odgovornost za napad na centralni Izrael s hiperzvočnim orožjem. Napad so izvedli v ponedeljek z uporabo hiperzvočne balistične rakete, poimenovane »Palestine 2«. Izraelski mediji poročajo, da je orožje sprožilo alarme po celotnem Tel Avivu. Tiskovni predstavnik gibanja Ansar Alah, Jahja Sari, je izjavil, da je raketa uspešno zadela določeno tarčo, za katero sicer ni pojasnil, kaj točno je bila. Poleg tega je dodal, da se podobni napadi, ki se ponavljajo že od začetka izraelske genocidne vojne v Gazi, ne bodo prenehali, dokler Izrael ne sprosti blokade na Gazo.

Filipinski senat je ratificiral novi obrambni pakt z Japonsko. Proti ni glasoval noben poslanec, prav tako ni bilo zadržanih. Pakt omogoča namestitev vojakov in vojaške opreme na ozemlju druge države ter skupne vojaške vaje. Dogovor sta obe strani podpisali junija, ratificirati pa ga morajo še japonski zakonodajalci v Tokiu. Vojaško sodelovanje državi razširjata v času povečevanja števila incidentov med kitajskimi in filipinskimi ladjami v Južnokitajskem morju. Japonska ima podobne sporazume sklenjene že z Avstralijo in Združenim kraljestvom, pogajanja s Francijo pa še potekajo.

Ljubljanski mestni svetniki so sprejeli spremembo odredbe o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje parkirnina, s katero uvajajo plačevanje parkirnine v coni 1, oziroma v ožjem centru Ljubljane, tudi ob nedeljah. V coni 2, ki obsega jug Bežigrada, Mirje, Krakovo in Prule, uvajajo plačevanje parkirnin ob sobotah. Mestni svetniki so potrdili tudi uvedbo parkirnin na štirih dodatnih parkiriščih, in sicer pri Živalskem vrtu, pri pokopališču Vič, na Bokalcah in pri Poti Roberta Blinca. Sprememba odredbe bo začela veljati z novim letom. Razlog za uvedbo parkirnin med vikendom, in kako bodo prebivalci to sprejeli, je na novinarski konferenci pojasnil župan Zoran Janković.

Izjava

Velenjski mestni svetniki so sprejeli dopolnjeni pravilnik za uveljavitev toplotnega dodatka, ki bo prvič upoštevan med kurilno sezono od januarja do aprila 2025. Po novem bodo morali meščani za uveljavitev dodatka na občino osebno prinesti potrdilo o upravičenosti s centra za socialno delo. Upravičenost je do sedaj preverjala samo občina. Pred dopolnitvijo pravilnika je potrjena vloga za upravičenost veljala zgolj eno kurilno sezono, sedaj pa je podaljšana na celotno leto 2025. Med upravičence spadajo tisti, ki imajo stalno prebivališče v velenjski občini in imajo urejeno daljinsko ogrevanje ali priključek na zemeljski plin. Prenovljeni pravilnik višine energijsko-toplotnega dodatka, ki znaša 150 evrov mesečno, ne spreminja.