Francoski predsednik Emmanuel Macron je v ponedeljek zavrnil možnost imenovanja nove francoske vlade pod vodstvom na parlamentarnih volitvah zmagoslavne leve koalicije strank – Nove ljudske fronte. Zavrnil je tudi imenovanje Lucie Castets na funkcijo predsednice vlade, javnosti dokaj nepoznane kandidatke, ki ni članica nobene od strank, ki tvorijo zmagoslavno fronto. Levi koaliciji kljub taktični izbiri kandidatke ni uspelo dobiti Macronovega blagoslova. Nova ljudska fronta je sicer iz parlamentarnih volitev res izšla kot zmagovalka, a je za samostojno oblikovanje vlade osvojila 109 poslanskih mest premalo. Macron je svojo odločitev sporočil po pogovorih z vodjami drugih strank, ki so potekali čez vikend. Najvidnejši je bil sestanek z neformalno vodjo skrajno desne stranke Nacionalni zbor, Marine Le Pen. Odločitev je predsednik utemeljil z besedami, da bi vlada Nove ljudske fronte ogrozila institucionalno stabilnost francoske države.

Macron z odločitvijo o imenovanju predsednika vlade odlaša že 52 dni, kar predstavlja najdaljše obdobje v francoski peti republiki. Če bi vladi predsedoval nekdo, ki ni iz Macronovega renesančnega zavezništva, bi to bilo prvič po letu 1997 in šele tretjič v času pete francoske republike, da predsednik države in predsednik vlade ne bi prihajala iz iste stranke. Glavna nasprotja se pojavljajo med centrističnimi strankami in največjo stranko v Novi ljudski fronti, Nepokorno Francijo pod vodstvom Jeana-Luca Melenchona. Nasprotja razloži Theo Aiolfi, politolog na pariški univerzi Cergy.

Aiolfi

Nasprotja med strankami izhajajo predvsem iz razlik med njihovimi političnimi programi. Ekonomska politika Nove ljudske fronte črpa predvsem iz keynesijanskih idej, medtem ko Macron in vsi desno od njega prisegajo na klasične liberalne reforme vitke države in varčevanja, ki so francoske državljane v preteklih letih večkrat pognale na ulice.

Aiolfi
Melenchon se najverjetneje zaveda svoje nepriljubljenosti v francoski Narodni skupščini. Zato je tudi ponudil, da se Nepokorna Francija, čeprav je med članicami leve koalicije strank zbrala največ glasov, odreče ministrskim položajem. Tako bi se zgledoval po Komunistični partiji Francije iz prvotne Ljudske fronte, ki po volitvah leta 1936 ni sodelovala v vladi, ampak jo je zgolj podpirala. Kakšen učinek je to imelo na pogajanjih z Macronom, razloži Aiolfi.

Aiolfi

Glavni akterji volitev so bili predvsem leva in liberalna koalicija ter skrajno desni Nacionalni zbor, toda v narodni skupščini si je nezanemarljivo število glasov priborila tudi desnosredinska stranka Republikancev, zagotovila si je namreč 39 stolčkov. Po sogovornikovih besedah so Republikanci del Macronovih načrtov, kako obdržati predsednika vlade iz svojih vrst.

Aiolfi

Macronovi načrti o veliki koaliciji pa niso brez osnove. Aiolfi pojasni, da se znotraj Nove ljudske fronte pojavljajo različne ideje, kako preseči mejo 289 glasov podpore. Posledica tega je tudi imenovanje Lucie Castets za premiersko kandidatko. Castets je do sedaj zasedala različna višja uradniška mesta, trenutno pa opravlja funkcijo direktorice financ na pariški občini. Poleg tega, da ne nosi nobene strankarske izkaznice, je širši javnosti tudi dokaj neznana.

Aiolfi

Po mnenju sogovornika bo vlogo jezička na tehtnici igrala stranka Socialistov, ki je del Nove ljudske fronte. Na volitvah je stranka zasedla drugo mesto po številu glasov med članicami fronte. Kljub temu se v stranki pojavlja opozicija, ki je usmerjena bolj proti Macronu kot Melenchonu.

Aiolfi

Sredinske stranke bodo naredile vse, da bi se nova vlada čim manj pomaknila izven njihove cone udobja. Toda Nepokorna Francija se ne da. Melenchon je za sedmi september že pozval ljudstvo na ulice v obrambo demokracije.