V današnjem informativnem bloku novic si bomo dovolili malo analize in pogled v prihodnost. Zakaj pa ne. Evropo že nekaj časa pestijo številne težave, notranja razhajanja glede mnogoterih vprašanj pa se vse bolj poglabljajo. Tako se v tem letu znotraj Evropske unije obetata dva referenduma o odcepitvi. Katalonci bodo novembra odločali o odcepitvi od zadolžene Španije, Škote bodo – ali naj zapustijo Združeno kraljestvo - to izpraševali dva meseca prej. V tem kontekstu so zanimivi predvsem napori in vzvodi nasprotnikov teženj po neodvisnosti. Španski pravosodni minister  Alberto Ruiz-Gallardon je na primer kljub temu, da v katalonskem primeru ne gre za pravno zavezujoč referendum, ampak je ta bolj posvetovalne narave, enostavno dejal, da referenduma ne bo. Če ustava danes praktično ne pomeni skoraj nič oziroma ne predstavlja nikakršne ovire, vsaj ko je govora o spremembah ter kršenju socialnih in človekovih pravic, pa imajo predstavniki španske vlade in parlamenta tokrat na rovaš katalonskega referenduma polna usta kršenja ustave.

A gre pri vsem širokoustenju v veliki večini le za enostavno ekonomsko računico? Svoje modro mnenje je dodala Evropska komisija, ki je najbogatejši avtonomni španski pokrajini – Katalonci ustvarijo več kot 20 odstotkov španskega bruto domačega proizvoda – zagrozila. Postavila jim je ultimat, da bodo, če zapustijo Španijo, morali zapustiti tudi Evropsko unijo. Kako pomembno je to stališče Evropske unije, v nadaljevanju. Le približno 55 odstotkov Kataloncev podpira odcepitev, a se utegne le-ta še zmanjšati zaradi ekonomskega izsiljevanja s strani Evropske komisije. Katalonski predsednik Artur Mas zato v tem letu že išče podporo preko pisem, ki jih je poslal vsem voditeljem članic Evropske unije in 45-im drugim državam. Za enkrat mu ni odgovoril še nihče.

Če v primeru Katalonije, vsaj kar se podpore o odcepitvi tiče, prevladuje molk, pa prav vsi tekmujejo pri tuljenju o vprašanju prihodnosti Ukrajine. Ja, velika in bogata je Ukrajina, čeprav za tamkajšnje ljudi precej siromašna. Čez noč so pravzaprav vsi postali strokovnjaki in med seboj kar tekmujejo, kdo bo pristavil večji »pisker« k tako imenovani »rešitvi« ukrajinske ekonomske, politične in socialne krize, ki to državo že vse od njene osamosvojitve sicer pretresa v nič manjšem obsegu kot danes. A je največja evropska država, sploh sedaj ko Evropsko unijo že več let pesti finančna in ekonomska kriza, postala izredno zanimiv plen. Zato ni nepomembno, kar se bo dogajalo v Kataloniji letos in kaj kažejo smernice v Ukrajini danes. Vse našteto je namreč sila pomembno za vse bolj razklano Ukrajino, katere severozahodni del vse bolj vleče k obljubljeni Evropski uniji, jugovzhodni del pa tradicionalno k Rusiji.

Pojasnimo. Po uradnih statističnih podatkih v Ukrajini živi do 18-odstotna ruska manjšina. Neuradno pa 45-milijonsko Ukrajino tvori kar 50 odstotkov Rusov, od katerih večina živi v industrijskem in z rudami bogatem jugovzhodnem delu, in ponekod predstavljajo tudi do 90 odstotkov ukrajinskih državljanov. To nekako potrdijo vsakokratne volitve. Njen jugovzhodni del vedno izvoli tako imenovano »prorusko« opcijo, severozahodni pa »proevropsko«. A je ruski vpliv čutiti po vsej Ukrajini. Nič neobičajnega ni, da vas ukrajinski policist, praviloma vedno nagovori »pa ruski«. V bližnji prihodnosti lahko, seveda ob vseh interesih Evropske unije in Rusije, pričakujemo razdelitev Ukrajine na dva dela.     

Ameriška agencija za nacionalno varnost NSA razvija kvantni superračunalnik, s katerim bi lahko dešifrirala praktično vse najzapletenejše šifre. Kvantni računalnik bi lahko pomenil tehnološki preboj, ki bi vse doslej znane oblike zaščite poslal na smetišče zgodovine. Kljub temu, da jih razvijajo tudi civilna podjetja, se mnogi analitiki sprašujejo, ali je ameriška obveščevalna skupnost že kak korak pred njimi. O problematiki, ki jo ustvarjajo ameriški obveščevalci, smo govorili z novinarjem Dnevnika, Aljažem Potočnikom.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Ameriški lingvist Noam Chomsky je v intervjuju za radijsko postajo Glas Rusije povedal, da je jugoslovanski koncept delavskega samoupravljanja smerokaz, po katerem se danes ravnajo delavci v Združenih državah Amerike, Španiji, Argentini in ostalih državah, kjer propada težka industrija in prihaja do bega kapitala. Chomsky, ki je prepričan anarho-sindikalist, je kot primer tovrstne prakse navedel špansko korporacijo Mondragon, v prihodnje pa si želi, da se bodo takšna podjetja začela medsebojno povezovati in tako postala platforma, ki bo načela hegemonijo globalnega finančnega kapitala.

Sprti strani konflikta v Južnem Sudanu sta danes v etiopski Adis Abebi začeli pogovore o prekinitvi spopadov, da bi tako dosegli konec skoraj že tri tedne trajajočega krvavega konflikta, so sporočili iz etiopskega zunanjega ministrstva. Člani pogajalskih skupin južnosudanske vlade in upornikov so že v sredo začeli prihajati v etiopsko prestolnico Adis Abeba, a so začetek pogovorov preložili na trenutek, ko bosta na lokaciji obe celotni ekipi. Pogovori naj bi se osredotočili na mehanizme za nadzor prekinitve ognja. Nasilje je v Južnem Sudanu izbruhnilo 15. decembra, ko je predsednik Salva Kiir svojega nekdanjega namestnika Rieka Macharja obtožil poskusa izvedbe udara. Machar je to zanikal in Kiirja obtožil, da poskuša počistiti s svojimi političnimi nasprotniki. Sledila je razširitev spopadov po vsej državi, po navedbah Združenih narodov naj bi doslej umrlo več tisoč ljudi, skoraj 200.000 civilistov pa je zapustilo svoje domove.

Do treh smrtnih žrtev je prišlo tudi v Kambodži, kjer je policija streljala na stavkajoče tekstilne delavce, ki so policiste obmetavali s palicami, kamni in molotovkami. Stavkajoči tekstilni delavci zahtevajo podvojitev minimalne plače, ki trenutno znaša 60 evrov, vlada pa je predlagala 25-odstotno zvišanje plače. Večina tekstilnih tovarn v državi je zaradi stavke zaprtih.

V drugem krogu predsedniških volitev na Madagaskarju je zmagal nekdanji finančni minister Hery Rajaonarimampianina, ki je prejel 53,5 odstotka glasov in velja za osebo, ki je blizu predsedniku Andyju Rajoelini. Ta se je na oblast zavihtel z državnim udarom. Poraženi predsedniški protikandidat Robinson Jean Louis na drugi strani velja za podpornika zadnjega demokratično izvoljenega predsednika Marca Ravalomanane. Oba nekdanja predsednika države v skladu z veljavno zakonodajo nista smela več kandidirati. Same volitve so potekale brez zapletov, prebivalci otoka pa si po poročanju zahodnih tiskovnih agencij želijo, da bi pet let po vojaškem državnem udaru ter več letih gospodarske in politične krize nastopilo obdobje stabilnosti.

Združenje občin Slovenije je danes vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine skupaj s predlogom za začasno zadržanje izvajanja in absolutno prednostno obravnavo. V združenju menijo, da bo zakon posegel v avtonomijo lokalnih skupnosti in povzročil velik izpad njihovih finančnih virov.

OFF je pripravil Luka Tetičkovič, analizo evropskih odcepitvenih trendov je prispeval Luka Počivalšek.