Izraelska vojska je izvedla napad z bojnimi letali na cilje šiitskega gibanja Hezbolah na jugu Libanona. Napad so označili za preventivni napad po tem, ko so ugotovili, da se militantna skupina pripravlja na napad na izraelsko ozemlje. Po trditvah izraelske vojske je več kot sto bojnih letal zadelo na tisoče Hezbolahovih raketometov, ki so bili nameščeni v južnem Libanonu. Gre za največji izraelski napad na Hezbolah doslej. Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da so v napadu umrli trije ljudje. Hezbolah se je odzval z izstrelitvijo 320 raket in množico brezpilotnih letalnikov. Vodja gibanja Hasan Nasrala je povedal, da niso ciljali civilnih objektov, izraelske navedbe o uničenju raketometov pa označil za lažne. Po podatkih izraelske vojske je v napadu umrl en njihov vojak.

Mirovna pogajanja v Kairu za končanje izraelskega genocida nad Palestinci niso obrodila sadov. Palestinsko odporniško gibanje Hamas je zavrnilo nove predloge Izraela in zapustil pogajanja. Tudi Izrael ni bil pripravljen pristati na predloge mediatorjev iz Egipta, Katarja in Združenih držav Amerike. Predlog je predvideval izraelsko prisotnost v Filadelfijskem koridorju ob južni meji med Gazo in Egiptom. Hamas je zahteval, da je Izrael zavezan k dogovorom, ki so bili sklenjeni do začetka julija v skladu z načrtom, ki sta ga predstavila ameriški predsednik Joe Biden in Varnostni svet Združenih narodov. Hamas je ponovil tudi, da mora dogovor vključevati pravico vrnitve prebivalk Gaze v svoje domove, obnovo Gaze in izmenjavo zapornikov. Pogajanja se bodo sicer nadaljevala na nižjih ravneh.

Oboroženi moški so v treh ločenih napadih v Balučistanu, severozahodni provinci Pakistana, ubili vsaj 38 ljudi. Ustavili so več avtobusov in tovornjakov ter potnikom pregledali osebne dokumente. Osvobodilna fronta Balučistana je prevzela odgovornost za enega od napadov. Pojasnili so, da so vojake v civilnih oblačilih ubili po tem, ko so jih identificirali. Pakistansko notranje ministrstvo na drugi strani trdi, da je šlo za nedolžne civiliste.

Malijska vojska je na državni televiziji potrdila, da je odgovorna za napade z brezpilotnimi letalniki, v katerih je bilo ubitih vdaj 21 ljudi, med njimi 11 otrok. Trdijo sicer, da je šlo za natančne napade, ki so bili usmerjeni proti teroristom, kot pojmujejo tuareške islamske upornike. Uporniki, ki se v severnem Maliju borijo proti vladajoči vojaški hunti, so povedali, da so letalniki napadli tudi lekarno in večjo skupino ljudi. Napadi so odgovor na zračne napade islamističnih upornikov, ki trdijo, da so na severu države ob meji z Alžirijo ubili 47 vojakov vladajoče vojske ter 84 vojakov Skupine Wagner. Spopadi sicer trajajo že od vojaškega upora leta 2020.

Srbska policija je na hrvaško-srbski meji na mejnem prehodu Bajakovo več ur zadrževala prvo damo Hrvaške Severino Vučković. V vse skupaj štiri ure dolgem zaslišanju so jo spraševali o različnih političnih temah, med drugim tudi o podpori protestom proti pridobivanju litija v Srbiji, ki jo je izrazila na družbenih omrežjih. Vprašanja so se nanašala tudi na genocid v Srebrenici, hrvaško vojaško operacijo Nevihta, nekdanje koncentracijsko taborišče Jasenovac in nekdanjega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Po zaslišanju in preiskavi avta so ji vstop v državo odobrili, a ga je Severina zavrnila. Srbija je sicer zatrdila, da je šlo v tem primeru za redni postopek, ko srbski državni organi ocenijo, da je posameznica dajala sporne izjave v medijih. Srbski notranji minister Ivica Dačić se je na novinarski konferenci po zadržanju zavzel za ukinitev seznamov verbalnega delikta. Severina pa sporoča, da se v državo ne bo vrnila, dokler bo na oblasti diktator.

Nizozemska agencija za zaščito podatkov je prevozniški platformi Uber naložila globo v višini 290 milijonov evrov zaradi kršenja evropske zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. Uber je namreč osebne podatke evropskih voznic posredoval Združenim državam Amerike in pri tem podatkov ni ustrezno zaščitil. Osebni podatki so zajemali informacije o licencah, lokacije, fotografije, podrobnosti transkacij, osebne dokumente ter celo podatke o kaznovanosti in zdravstvenem stanju voznic. Preiskava se je začela po pritožbi francoskih voznic, Uber pa naj bi sporno prakso do sedaj že prekinil, napovedal je tudi pritožbo na globo.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo se je že tretjič odločilo poskusiti razdeliti preostanek prenosnih računalnikov iz logaškega skladišča. Nov poziv širi krog upravičencev, ki lahko oddajo vlogo, na posameznice do vključno šestega dohodkovnega razreda, ki imajo vsaj enega osnovnošolskega otroka. Pri dodeljevanju prenosnih računalnikov bodo sicer še vedno imeli prednost tisti iz nižjih dohodkovnih razredov, a se glede na do sedaj izražen interes ni bati, da bi jih prehitro zmanjkalo. V skladišču se sicer še vedno nahaja večina od deset tisoč računalnikov, ki jih ministrstvo želi razdeliti. Je pa to še zadnji poskus ministrice Emilije Stojmenove Duh, da razda kar največ računalnikov pred jesensko interpelacijo, ki so jo že drugič vložile poslanke SDS. Na spomladanski interpelaciji se je branila z lažnim feminizmom in ksenofobijo, čemur je nasedlo 42 poslank.

Izjava

Proti ženski, migrantki, čefurki po vaše se je očitno obrnilo tudi računsko sodišče, ki je ugotovilo, da nakup računalnikov ni bil opravljen v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti.

Sindikat delavcev Darsa je v sporočilu za javnost sporočil, da se soočajo z nezaslišanimi poskusi ustrahovanja, diskreditacij in sankcij s strani vodstva, ko se zavzemajo za iskanje pravičnih in konstruktivnih rešitev pri plačnih pogajanjih. Predsednik sindikata Damir Lišić je za Radio Študent povedal, da zaradi pritiskov vodstva uprave situacije ne more podrobneje razložiti.

Izjava

Lišić pove še, da se plačna pogajanja nadaljujejo ta teden, a da jim uprava ne želi prisluhniti in priti naproti.

Izjava