V številnih vaseh v bližini bahrajnskega glavnega mesta Maname so ponovno vzniknili protesti proti režimu Al Khalifa. Protestniki so blokirali ceste in zažigali avtomobilske pnevmatike. V nedeljo so predstavniki glavne opozicijske skupine al-Wefaq sporočili, da je bil 22. junija v neki vasi blizu Maname hudo ranjen protirežimski protestnik. Krogla mu je prebila glavo, medtem ko se je zadrževal v bližini opozicijskega vodje Sheikha Ali Salmana. Naj spomnimo, da so lani februarja bahrajnske sile s pomočjo saudskoarabskih okrepitev nasilno zatrle protirežimske proteste.

V Siriji se je danes v bližini glavnega mesta Damask zgodil oboroženi napad na zasebno televizijsko postajo Ihbarija TV. Znano je, da Ihbarija TV podpira režim sirskega predsednika Bašarja Al Alsada. Napad se je zgodil, ko so oboroženi moški vdrli v dve poslopji televizijske postaje, kjer so zajeli nekaj varnostnikov, potem pa sprožili eksploziv, ki je bil prej nameščen v studiih. V napadu so ubili tri zaposlene, ena izmed stavb, ki je sicer narejena iz železa, pa je popolnoma uničena. Identiteta napadalcev še ni znana, vendar naj bi šlo po besedah sirske tiskovne agencije Sana za teroristični napad. Minister za informiranje Omran Al Zohbi napad pripisuje privržencem nasilja, naj bodo to mediji, uradniki, obtožuje celo Varnostni svet Združenih narodov, še posebej izpostavlja tiste, ki ignorirajo prisotnost oboroženih sil.

Kurdski uporniki znova napadajo turške sile. Napad se je zgodil v bližini mesta Eruh v provinci Siirt, samo teden po uboju osmih vojakov v provinci Hakkari. Turška nacionalna televizija sporoča, da so bili v napadu ubiti trije turški vojaki. Turški premier Recep Tayyip je bil pozvan, naj izrazi mnenje glede omenjenih napadov, ko je izjavil, da Turčija nima namena voditi kakršnih koli pogajanj s kurdskimi silami. Dodaja, da je edini način za pomiritev situacije, da teroristi odložijo orožje, česar najbrž ne bomo v kratkem videli, saj kurdski uporniki koristijo sever Irana za pripravo na napade v Turčiji.

 

Turško prebivalstvo je zaenkrat naravnano miroljubno in proti vojaškemu posredovanju Turčije v Siriji. Turški center za ekonomijo in zunanjo politiko je objavil podatke izprašancev turških prebivalcev glede intervencije v Siriji, ki so pokazali, da zgolj dvanajst procentov vprašanih podpira vojaško intervencijo, medtem ko sedeminpetdeset procentov od 1500 vprašanih ne odobrava vojaške intervencije. Raziskava je potekala med petim majem in petim junijem, objavljena pa je bila samo dan pred tem, ko so sirske sile 22. junija sestrelile turško letalo, ki naj bi zašlo v sirski letalski prostor.

Kraje kreditnih kartic so po poročanju policijske uprave Združenih držav Amerike, ki je vodila mednarodno operacijo, usmerjeno proti spletnemu kriminalu, dokaj pogosta kriminalna dejanja po celem svetu. Odgovorni za boj proti tovrstnemu kriminalu so v operaciji ujeli najmanj 24 tatov kartic. Od tega je bilo 11 ujetih na tleh Združenih držav Amerike, preostalih 13 v Evropi in Aziji. Med evropskimi državami so Velika Britanija, Bolgarija, Norveška, Nemčija in, presenetljivo, v Bosni sta ujeta dva, na delu pa so ujeti tudi v Italiji, Makedoniji in Japonski. Ujeti moški naj bi bili stari med 18 in 25 let. Eden izmed ujetnikov Mir Islam je povedal, da je član skupine UGNazi, ki je odgovorna za krajo številnih kartic. Preiskovalci trdijo, da ima omenjeni informacije o več kot 50.000 karticah. FBI je ukrepal in preklical uradno stran skupine UGNazi.

Nizozemsko sodišče je prepovedalo organizacijo Martijn, ki si prizadeva za družbeno sprejetje spolnih odnosov med odraslimi in otroki. Organizacija, ki obstaja že od leta 1982, predstavlja po obrazložitvi sodišča grožnjo družbi. Po besedah tožilstva ponuja organizacija tudi digitalno mrežo za spolne prestopnike. Martijn šteje okoli 60 članov in ima sedež v Assnu, ki leži kakih 160 kilometrov od Amsterdama. Nekdanji predsednik Ad van den Berg je bil oktobra lani obsojen na tri leta zaporne kazni zaradi posedovanja fotografij, filmov in revij z otroško pornografijo.

Drugi veliki projekt aktualne vlade po Zakonu za uravnoteženje javnih financ so reforme na trgu dela. Izhodišča predloga novega celovitega zakona, ki v prvi vrsti sledi logiki prožnosti zaposlovanja, so znana. Glavne predlagane novosti so enotna pogodba za nedoločen čas, posebni odpravninski sklad, odprava mnogih administrativnih ovir, ukinitev plačanega odmora za malico. Največje spremembe prinaša vpeljava enotne pogodbe za nedoločen čas, kar pomeni, da bi delodajalci zgolj še izjemoma lahko zaposlovali za določen čas, vendar bodo še vedno obstajala različna pravila glede na to, koliko časa je posameznik zaposlen pri nekem delodajalcu. Do dveh let dela pri enem delodajalcu bo po novem delavec po krivdnem razlogu lahko odpuščen brez predhodnega opozarjanja. Predlagajo pa tudi opustitev obveznosti delodajalca, da pri poslovnem razlogu oziroma razlogu nesposobnosti pred odpovedjo preverja možnost zaposlitve delavca na drugem delovnem mestu ali možnost prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije. Ministrstvo predlaga tudi uvedbo tako imenovanega odpravninskega sklada. Ta bo deloval tako, da bo vsak delodajalec plačeval določen prispevek od bruto plače v omenjeni sklad. Prispevna stopnja naj bi bila okoli 0,6 odstotka.

Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Janko Veber je danes predstavil predlog novele zakona o pravilih cestnega prometa. Po Vebrovih besedah predlog novele temelji na nagrajevanju voznikov brez prekrškov v daljšem časovnem obdobju z bonus kazenskimi točkami. Več o predlogu je povedal Veber:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Vebra smo vprašali tudi, ali ni mnenja, da so kazni za cestne prekrške previsoke glede na dohodek povprečnega državljana. S tem se je strinjal in povedal, da so, ko so bili na čelu koalicije, že predlagali višino kazni glede na dohodek. Zakaj torej ni bi takšen zakon že sprejet? Veber:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Off sta pripravila Aleksandra in Gregor.