Današnji Off začenjamo v Združenih državah Amerike. Po februarskih protestih ameriških učencev, dijakov in študentov proti nasilju s strelnim orožjem šolniki danes spet protestirajo. Več tisoč se jih je zbralo v Washingtonu in drugih ameriških mestih od vzhodne do zahodne obale. Ameriški kongres in predsednika Donalda Trumpa pozivajo k prenovi orožarske zakonodaje, ki se tiče drugega amandmaja ameriške ustave, kritizirajo pa tudi namero po preventivni oborožitvi učiteljev v osnovnih in srednjih šolah. Spremembe se sicer že dogajajo. Guverner Floride je prejšnji teden sprejel zakon, ki dviguje starostno mejo za nakup orožja na 21 let, čakalno dobo po nakupu orožja pa podaljšuje na tri delovne dni. Zakon omogoča tudi oboroževanje učiteljev. Zgledu Floride naj bi sledile tudi druge zvezne države.

Sodišče v Tokiu je japonski vladi naložilo izplačilo 840.000 evrov novih odškodnin 110 prizadetim prebivalcem na območju nekdanje jedrske elektrarne Fukušima, ki je bila poškodovana v potresu leta 2011. Tokijsko sodišče odgovornosti tokrat ni pripisalo podjetju Tepco, ki je z elektrarno upravljalo, temveč japonski vladi. Ta bi po besedah sodišča lahko sprejela ukrepe za preprečitev jedrske nesreče in je okoljske in zdravstvene posledice nesreče predolgo prikrivala. Sodba se razlikuje od odločitve sodišča v mestu Chiba blizu Tokia, ki je septembra odgovornost pripisalo izključno podjetju Tepco.

Katar želi doseči večjo samozadostnost, potem ko so lani Bahrajn, Egipt, Saudova Arabija in Združeni arabski emirati z državo prekinili diplomatske stike in vzpostavili gospodarski embargo. Katarska vlada je danes tako sprejela nacionalni razvojni načrt za naslednjih pet let, ki predvideva racionalizacijo energetske potrošnje in razvoj obnovljivih virov energij, predvsem pa večjo samozadostnost pri proizvodnji hrane. Katar je namreč v veliki meri odvisen od uvoza prehrambenih izdelkov iz sosednjih držav. Ob razvojnem načrtu želi vlada  ojačati tudi gospodarske in vojaške stike z drugimi državami v regiji. Z Irakom je katarska vlada danes podpisala memorandum o varnostnem in vojaškem sodelovanju ter izmenjavi informacij. Po sklenjenem varnostnem paktu z zvezo NATO v začetku meseca pa je včeraj z Italijo sklenila dogovor o nakupu 28 vojaških helikopterjev v skupni vrednosti treh milijard evrov.

Zalivske države rožljajo z orožjem in demonstrirajo svojo moč, sirske vladne sile pa so ob podpori zavezniških ruskih bombnikov zavzele mesto Hamurije, zadnjo uporniško trdnjavo v Vzhodni Guti, podeželskem zaledju Damaska. Hamurija je bila do zdaj pod nadzorom legije Al-Rahman, uporniške skupine Svobodne sirske armade. Rdeči križ je medtem že vzpostavil humanitarni koridor za evakuacijo ranjencev in dostavo humanitarne pomoči civilistom v obleganem mestu Duma na jugozahodu države.

Medtem ko njegovi bratje umirajo pod ognjem režimskih sil, je sodišče v madžarskem Szegedu sirsko-ciprskega državljana Ahmada Hameda včeraj obsodilo na sedem let zaporne kazni in desetletni izgon iz Madžarske. Zadnji izmed enajsterice obtoženih v procesu Rözske je bil zaradi nelegalnega prestopa meje septembra 2015 in upora proti policiji najprej obsojen na deset let zapora. Prizivno sodišče v Szegedu je sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje. Temelj za obsodbo Ahmeda so bile obtožbe o terorizmu, o čemer več pove aktivistka J. iz aktivistične skupine Free the Rőzske 11.

Izjava

Ostalih deset obtožencev je bilo v sodnem procesu, ki so ga mnoge nevladne organizacije označile za politično motiviranega, že oproščenih. Včerajšnja obsodba je voda na mlin Orbanovi protimigrantski stranki Fidesz, ki se upira zavezam Evropske unije po vključitvi države v kvotni sistem razporejanja migrantov po državah Evropske unije. Hkrati bodo na Madžarskem v slabem mesecu potekale tudi državnozborske volitve, po besedah aktivistke J. je tudi zato sodišče pohitelo z odločitvijo. O prihodnosti Ahmadovega primera tako J.

Izjava

Makedonski parlament je v ponovljenem glasovanju potrdil  sporni zakon o vzpostavitvi albanščine kot drugega uradnega jezika v državi. Zakon naj bi bil predpogoj za podporo manjšinskih albanskih strank koaliciji Socialdemokratske unije Makedonije in formiranje vlade februarja lani. Opozicija na čelu z Demokratsko stranko makedonske narodne enotnosti je glasovanje o zakonu januarja letos bojkotirala in vložila 36.000 amandmajev. Veto na zakon je dal tudi predsednik Gjorge Ivanov, zaradi česar je moral makedonski parlament glasovanje včeraj ponoviti. Zakon je bil kljub izbruhu nasilja v parlamentu izglasovan brez vzdržanih glasov in glasov proti. Če bo predsednik Ivanov zakon podpisal, bo ta tlakoval pot Ohridskemu sporazumu, ki bi etničnim Albancem, ki v Makedoniji predstavljajo četrtino prebivalstva, zagotavljal več pravic.

Slovaški premier Robert Fico je ponudil svoj odstop, saj naj bi želel umiriti politično krizo v državi. Ponujen odstop sledi umoru preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka, protestom v Bratislavi na začetku tedna ter odstopu slovaškega notranjega ministra in namestnika premierja Roberta Kalinaka. Fico odstop sicer pogojuje z izborom novega mandatarja iz vrst svoje koalicijske stranke Smer - SD, spoštovanjem rezultatov volitev leta 2016, kar stranki zagotavlja parlamentarno večino, in spoštovanjem koalicijske pogodbe. Spomnimo, da je koalicijska stranka Most - Hidak pred odstopom Roberta Kalinaka grozila z izstopom iz koalicije, saj naj Kalinak ne bi mogel zagotoviti nepristranskosti preiskave umorjenega novinarja Jana Kuciaka, ki je preiskoval povezave slovaške vlade s kalabrijsko mafijo.

Svoboda medijev je očitno trn v peti tudi politikom na Češkem. Več tisoč prebivalcev te višegrajske države se je včeraj zvečer v Pragi zbralo na protestnemu shodu za svobodo medijev in proti predsedniku države Milošu Zemanu. Zeman je namreč po ponovni zaprisegi ob mednarodnem dnevu boja za pravice žensk prejšnji teden češki javni televiziji in dnevniku Hospodarske novini očital zavajanja in manipulacije javnosti. Protestniki predsednika obtožujejo ustvarjanja nevarnih razmer za novinarje in neodvisne medije, medtem ko ima gospodarski krog češkega premierja Andreja Babiša v lasti več medijev in vpliv na kadrovanje v češki javni televiziji.

Slovenski predsednik vlade Miro Cerar se je odločil prehiteti svojega slovaškega kolega, zato je s položaja predsednika vlade formalno odstopil včeraj zvečer. Odstop je sledil odločitvi Vrhovnega sodišča, da razveljavi lanski referendum o drugem tiru po pritožbi pobudnika referenduma Vilija Kovačiča. Sodišče je odločilo, da je bila enostranska vladna referendumska kampanja nedopustno financirana iz proračunskih sredstev. Na odločitev se je odzval organizator včerajšnje stavke, Sindikat delavcev v vzgoji in izobraževanju SVIZ, ki bo do izvolitve novega mandatarja na morebitnih predčasnih ali rednih volitvah zamrznil stavko učiteljev in šolnikov. Več o odzivih koalicijskih in opozicijskih strank na Cerarjev odstop v današnjem OFFsajdu.