Štiri mednarodne humanitarne organizacije so sporočile, da prekinjajo delovanje v Afganistanu, ker je vlada ženskam prepovedala delo v nevladnih organizacijah. Gospodarsko ministrstvo je domačim in tujim nevladnikom poslalo pismo, v katerem je prepoved do nadaljnjega utemeljilo s tem, da več žensk ni spoštovalo vladnih pravil oblačenja. Če ženske vladnega ukaza ne bi upoštevale, bi organizacijam odvzeli dovoljenje za opravljanje humanitarne dejavnosti. Organizacije Rešimo otroke, Mednarodna reševalna služba, Norveški begunski odbor in Care so prekinitev dejavnosti utemeljile s pojasnilom, da brez žensk ne morejo učinkovito doseči ljudi, potrebnih pomoči. Humanitarni koordinator in predstavnik Združenih narodov, Ramiz Alakbarov, se je že sestal z ekonomskim ministrom afganistanske vlade. Prosil ga je za preklic prepovedi delovanja ženskih humanitarnih delavk. Po umiku ameriških vojakov iz Afganistana in talibanskega prevzema oblasti je državo zajela kriza, saj je ostala brez zahodne humanitarne pomoči, od katere je bila prej popolnoma odvisna. Ekonomska kriza je posledica sankcij proti talibanski oblasti in zamrzovanja sredstev v afganistanski banki, kar državi onemogoča pridobivanje mednarodnih sredstev. 

Spopadi med pakistanskimi talibani in pakistansko vojsko so zahtevali prve žrtve od prekinitve premirja novembra. V spopadih s talibani je umrlo šest vojakov v provinci Balučistan, ranjenih pa je bilo tudi več civilistov. Provinca sicer meji na Afganistan in Iran, zato so bile napetosti na tem območju po prekinitvi premirja tudi pričakovane. Pakistanski talibani so svoje aktivnosti stopnjevali od ameriškega umika in talibanskega prevzema oblasti v Afganistanu. 

Zambija je ukinila smrtno kazen in dekriminalizirala obrekovanje predsednika države. Ukinitev dveh določb kazenskega zakonika izhaja iz predvolilne obljube predsednika Hakainda Hichilema , ki je na volitvah zmagal avgusta lani. Zakonik je nastal, ko je bila Zambija britanska kolonija. Zakon o smrtni kazni se je tako spremenil 111 let po uvedbi iz leta 1911. Zadnja oseba je bila v Zambiji usmrčena leta 1997, lani pa je bilo na smrt obsojenih devet ljudi. 

Železničarski delavci v Veliki Britaniji spet stavkajo. Stavka železniškega, pomorskega in prometnega sindikata RMT se je začela včeraj. Delavci od upravljavca železnic Network Rail zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje. Na Otoku je danes dela prost dan, ki ga večina prebivalstva preživlja v nakupovalnih centrih. Zaradi zastoja vlakov bo po napovedih na britanskih cestah 12 milijonov avtomobilov, kar bo povzročilo prometne zastoje. Množično nakupovanje bo za nekatere tako moralo počakati.

Teksaški guverner Greg Abbott je na božični dan pred dom ameriške podpredsednice Kamale Harris poslal tri avtobuse migrantov. Med eno najhujših zim zadnjih let v Severni Ameriki so tako ostali na ulicah Washingtona. Avtobusi so bili najprej namenjeni v New York, vendar so zaradi slabih vremenskih razmer med vožnjo spremenili cilj. To pa ni prva takšna akcija Abbotta. Republikanski guvernerji vladi Joeja Bidna očitajo, da ne rešuje domnevne migrantske krize, zato želijo s takimi in podobnimi potezami pritegniti pozornost medijev. Med njimi je tudi vzhajajoča zvezda republikanske stranke, floridski guverner Ron DeSantis.  

Južnokorejska vlada je predstavila načrt, kako bo do leta 2025 zmanjšala število zaposlenih v javnem sektorju. Ukinili bodo 17 tisoč delovnih mest v državnih podjetjih in organizacijah. Po navedbah južnokorejskega finančnega ministrstva števila ne bodo zmanjšali z odpuščanjem, temveč z upokojevanjem. To je politika zategovanja pasu, s katero namerava Južna Koreja prihraniti 560 milijonov evrov letno, kar naj bi ji pomagalo pri spopadanju z gospodarsko krizo. Južna Koreja se namreč sooča z visoko inflacijo in trgovinskim primanjkljajem. Gre za prvo tovrstno shemo v Južni Koreji od leta 2009.

Madžarska vlada je uvedla novi davek na dobičke farmacevtske industrije. To je posledica visokega primanjkljaja v državnem proračunu. Tako imenovani novi davek na presežni dobiček bo odvisen od dobička posameznega farmacevtskega podjetja. Znašal bo največ 0,8 odstotka, veljal pa bo za farmacevtska podjetja z letnimi prihodki nad 375 milijonov evrov. Davek bo veljal tudi za nazaj, torej celotno letošnje leto. 

V Severni Makedoniji je vlada ta konec tedna uvedla ukrepe zaradi onesnaženosti zraka. Izredni ukrepi veljajo za prestolnico Skopje in tri druga mesta z najvišjo stopnjo onesnaženosti. Od danes je delo na prostem omejeno na šest ur. Vlada je uvedla prepolovitev uporabe službenih vozil v javnem sektorju, napovedali so tudi omejevanje športnih aktivnosti na prostem. Raven škodljivih delcev v ozračju Skopja je 28-krat višja od vsote, ki jo je Svetovna znanstvena organizacija označila za zdravo. Po oceni zdravstvenih organov v Severni Makedoniji zaradi posledic onesnaženosti zraka vsako leto umre tri tisoč ljudi. 

V upravo SID banke je nadzorni svet izglasoval Boruta Jamnika. Ta sicer vodi Modro zavarovalnico, njegov upravniški mandat na Slovenski izvozni in razvojni banki pa bo trajal pet let. Funkcijo bo Jamnik prevzel po pridobitvi dovoljenja za reguliranje uprave banke. V upravi se bo tako pridružil Stanki Šarc Majdič in predsedniku Damijanu Dolinarju. Razpis za novega upravnega člana je SID banka razpisala septembra, iztekel pa se je oktobra. Zaradi odstopa Saše Polanca eno mesto v upravnem odboru še vedno ostaja nezasedeno. 

Vlada kadruje tudi v Darsu. Na petkovi skupščini Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji je iz nadzornega sveta odpoklicala generalnega direktorja 2TDK Pavleta Hevko. Že septembra je vlada zamenjala štiri od devetih nadzornikov. V začetku decembra pa so sporazumno odšli trije člani uprave. Dars vsaj za zdaj sicer še vodi nekdanji podpredsednik opozicijske Nove Slovenije, a se tudi njemu po poročanju Radia Slovenija trese stolček. Že v četrtek ga bo po njihovih neuradnih informacijah zamenjal Andrej Ribič, dolgoletni predsednik Elektra Ljubljana, ki ga je nadzorni svet krivdno razrešil pred letom dni.

OFF sta pripravila vajenka Neva in Blaž.

Vir fotografije: Massoud Hossaini, UN