Južnokorejsko tožilstvo je predsednico Južne Koreje, Park Guen-hye, obtožilo sodelovanja v korupcijskem škandalu z dolgoletno zaveznico Choi Soon-sil, ki v južnokorejski vladi nima nobene uradne funkcije. Choi Soon-silova je bila konec oktobra aretirana zaradi suma, da je največje državne korporacije silila, naj v njene neprofitne organizacije donirajo skupno nekaj deset miljonov dolarjev. Parkova pa je obsojena, da je Choi Soon-silovi pri tem pomagala in ji omogočala dostop do zaupnih vladnih dokumentov. Predsedniška imuniteta, zapisana v 84. členu južnokorejske ustave, predsednico ščiti pred sojenjem, ne pa tudi pred preiskavo. V Južni Koreji že četrti teden ljudje na ulicah pozivajo predsednico Park k odstopu, opozicijska Ljudska stranka pa je napovedala zbiranje podpisov za začetek postopka razrešitve predsednice.

V Maleziji se nadaljujejo protivladni protesti. V soboto se je na ulicah Kuala Lumpurja zbralo okoli 50.000 ljudi. Protestniki, ki jih vodi skupina Bersih, zahtevajo odstop predsednika vlade Najiba Razaka, ki ga obtožujejo kraje denarja iz državnega investicijskega sklada 1MDB. Poleg korupcijskega škandala so povod za proteste aretacije vodij opozicije. Sam shod je bil prav tako prepovedan, zato je bil odziv policije, ki je zaprla središče glavnega mesta, pričakovano oster. Razloge za protest in zahteve Bersiha pojasnjuje Bala Chelliah iz evropske izpostave Bersiha:

IZJAVA

Dvodnevno premirje v Jemnu je končano. V petek je vojaška koalicija pod vodstvom Saudove Arabije razglasila enostransko premirje, ki je veljalo 48 ur. Obe strani v konfliktu za kršitve premirja obtožujeta druga drugo. Po besedah zunanjega pogajalca in ameriškega sekretarja Johna Kerryja sta obe strani prejšni torek na pogajanjih v Omanu že sprejeli oblikovanje skupne vlade narodne enotnosti. Pogoj bi bil odhod hutijskih sil iz prestolnice in večjih mest. Jemenski predsednik Hadi, ki uživa podporo Savdijcev, je ta predlog že zavrnil, hutuji pa so kratko premirje označili kot vodo na mlin savdski koaliciji. Vojna v Jemnu med Hutiiji, ki uživajo podporo Irana, in Hadijem, ki ga podpira Saudova Arabija, traja že skoraj dve leti.

V Istanbulu nekaj tisoč ljudi protestira proti predlogu zakona, ki bi storilce spolnih zlorab otrok oprostil kazni, če bi se s svojimi žrtvami poročili. Na nevarnosti zakona opozarjajo predvsem humanitarne organizacije, ki ščitijo pravice žensk in otrok. Kontroverzen predlog zakona je v četrtek predlagala vladajoča stranka Recipa Tayyipa Erdogana z namenom reševanja razširjenega problema otroških porok. Okoli 3000 moškim, ki že služijo zaporno kazen in so s svojimi žrtvami poročeni, bi tako prenehala zaporna kazen. To bi po mnenju podpornikov zakona olajšalo življenje njihovih družin.

V Londonu študentje in profesorji protestirajo proti višjim šolninam, ki naj bi se zviševale skladno s stopnjo inflacije v Združenem kraljestvu. Trenutna vladajoča konservativna stranka želi s spremembo zakonskega osnutka o izobraževanju razvrstiti britanske univerze po njihovi uspešnosti in zadovoljstvu študentov. S tem naj bi izboljšala konkurenčnost univerz. Višje uvrščene univerze bodo lahko povišale šolnine tudi nad zdajšnjo mejo 9000 funtov na leto. Nacionalna študentska organizacija in organizacija predavateljev, ki sta protest organizirali, temu nasprotujeta. Namero vlade sta označili za ideološki tržni eksperiment. Pravita, da se kvaliteta študija ne bo izboljšala, študentje se bodo le še bolj zadolžili, izobraževanje pa si bodo lastile privatne institucije. Zato njuni predstavniki zahtevajo brezplačen in kvaliteten študij za vse.

Protesti proti novi šolski reformi pa so potekali tudi v Varšavi. Reforma predvideva ukinitev tristopenjskega šolskega sistema in uvaja dvostopenjsko ureditev. Nov sistem bi po sedemnajstih letih spet vpeljal osemletno osnovno in štiriletno srednjo šolo. Učitelje in profesorje zaradi načrtovanih sprememb skrbi morebiten val odpuščanj. Poleg tega oblasti napovedujejo tudi večjo vključitev  “domoljubnih vrednot” v šolski kurikulum.  Poljska predsednica vlade Beate Szydło je reforme branila z besedami, da mora šola tudi vzgajati, ne zgolj izobraževati otrok. Demonstracije je organiziral Sindikat učiteljev Poljske, dogodka pa se je po njihovih pričevanjih udeležilo okoli petdeset tisoč ljudi. Poljsko vlado, ki jo vodi stranka Zakon in pravičnost, je zaradi svojih konservativnih in nacionalističnih politik na udaru javnosti že vse od svoje izvolitve oktobra 2015.

Na strankarskih volitvah francoske Republikanske stranke je v prvem krogu zmagal nekdanji premier Francois Fillon. Nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy je pristal šele kot tretji, drugo mesto pa je osvojil Alain Juppe. Fillon napoveduje še več varčevanja, ukinitev 35-urnega delavnika, manjše davke na kapital in premoženje. Prav tako napoveduje odpuščanja v javnem sektorju in nadaljne rezanje socialne države. Izvolitev Fillona v drugem krogu bi za Republikance pomenila nadaljne premike k politikam Nacionalne fronte, saj velja za nacionalista, nasprotnika islama, kot pripadnik katoliške desnice pa nasprotuje tudi istospolnim porokam.

Ministrstvo za pravosodje bo ta teden v javno obravnavo poslalo zakon o probaciji. Probacija naj bi v večji meri omogočila alternativne sankcije za majhne prestopke, s katerimi kaznjenec ne bi bil odcepljen od svojega okolja. Zakon predvideva ustanovitev službe za probacijo, ki bi poenotila prakso, dosedaj fragmentirano med različnimi institucijami. Prav tako naj bi z zakonom razbremenili zapore in sodne postopke, veljati pa bo začel predvidoma aprila.

Off so pripravili vajenci Grega, Lana in Ana.