Odstopil je mjanmarski predsednik Htin Kyaw. Kyaw je kot razlog za odstop navedel zdravstvene težave. Veljal je za zaveznika voditeljice Mjanmara Aung San Suu Či, ki ji mjanmarska ustava onemogoča predsedniško funkcijo, saj njen pokojni mož ter njuna sinova nimajo mjanmarskega državljanstva. Kyawa je na mesto predsednika parlament imenoval marca 2016. Bil je prvi predsednik po vojaškem udaru leta 1962, ki ni imel povezav z vojsko. Mjanmarski voditelji so se sicer znašli pod pritiskom Združenih narodov in zahodnih držav, ki obsojajo nasilje nad mjanmarsko etnično manjšino Rohinga.

Selimo se v Evropo. Poljska vlada ni pripravljena spreminjati pravosodne reforme in tako zavrača kritike Evropske komisije, ki trdi da je z reformo sodstvo pristalo v rokah političnih elit. Vlada trdi, da se vsebina reform ne razlikuje od zakonov, ki so v veljavi v drugih državah članicah Evropske unije. Kljub temu so Poljaki pripravljeni sodelovati z Evropsko komisijo pri oceni učinkov reform in pri iskanju rešitev, ki bi bile sprejemljive za obe strani. Evropska komisija je decembra lani proti Poljski prvič doslej sprožila postopek iz 7. člena Pogodbe o delovanju EU, s katerim bi države lahko v skrajnem primeru Poljski odvzele glasovalno pravico v Evropskem svetu. V poljskem Sejmu so sicer poslanci ta mesec izvolili 15 članov Nacionalnega sodnega sveta, ki jih je predlagala vladajoča stranka Zakon in pravičnost.

Evropska komisija bo predstavila predlog obdavčitve digitalnih podjetij, ki znotraj Evropske unije ustvarjajo visoke prihodke. Predlagan je triodstotni davek na promet podjetij, katerih letni prihodek presega 750 milijonov evrov in letni obdavlčljiv prihodek v EU presega 50 milijonov evrov. Evropska unija se namreč sooča s težavo kako določiti v kateri državi so prihodki spletnih podjetij ustvarjeni. Davek bo le začasna rešitev dokler EU ne sklene ustreznejše rešitve obdavčitve prihodkov. Nova obdavčitev bi prizadela predvsem ameriške digitalne gigante kot sta Google in Facebook, ki dobiček prijavljajo v državah članicah z nižjimi davki kot sta Luksemburg in Irska.

Evropska komisija je odobrila prevzem ameriškega Monsanta s strani nemškega Bayerja. Pri odobritvi prevzema, katerega vrednost znaša približno 50 milijard evrov, je sprejela pogoje za ohranjanje konkurence, ki jih je ponudil Bayer. Ti med drugim vključujejo odprodajo za približno 6 milijard evrov monsantovega premoženja na področju semen in herbicidov. Združeno podjetje bo obvladovalo približno četrtino svetovnega trga semen in pesticidov. Prevzem morajo odobriti še regulatorji na drugi strani Atlantika.

Ruska žvižgačica in nekdanja bančna uslužbenka Maria Efimova se je v Atenah predala grški policiji, potem ko sta Malta in Ciper izdala evropski nalog za prijetje. Efimova se je znašla v središču korupcijskega škandala malteškega premierja Josepha Muscata. Nekdanja bančna uslužbenka trdi, da je panamsko podjetje Ergant v lasti premierjeve žene Michelle Muscat. Michelle Muscat naj bi prek tega podjetja prejela nakazilo v vrednosti 815.000 evrov s strani podjetja v lasti hčerke azerbajdžanskega predsednika Lejle Allijev. Efimovo je kot vir pri razkrivanju finančnih goljufij navedla tudi malteška novinarka Caruana Galizia, ki je bila umorjena 16. oktobra lani. 

Grško in makedonsko zunanje ministrstvo sta si izmenjali pisne predloge za novo ime Makedonije, ki bi rešilo več kot dve desetletji dolg spor med republikama. Po poročanju grškega medija To Vima naj bi bila Grčija najbolj naklonjena imenoma Republika Nova Makedonija in Republika Zgornja Makedonija. Makedonija je izrazila pripravljenost, da v ime republike doda geografski pridevnik kot so zgornja, severna ali nova. O obeh predlogih se bosta zunanja ministra pogovarjala na napovedanem srečanju v četrtek v Skopju. To ne bo edino srečanje zunanjih ministrov teh dveh držav ta mesec, saj se bosta 30. marca srečala še na Dunaju v okviru pogovorov pod okriljem Združenih narodov.  Makedonija je sicer februarja predstavila predloge za novo ime republike, med katerimi se je znašlo tudi ime Republika Makedonija, v oklepaju Skopje, ki pa se očitno ni prebilo v ožji izbor.

Od pošiljanja predlogov pa se selimo k bolj radikalnim metodam. V kosovskem parlamentu so poslanci opozicijske stranke Samoopredeljenje odvrgli solzivec in tako prekinili sejo. Na seji bi sicer poslanci morali glasovati o mejnem sporazumu s Črno Goro, o katerem razpravljajo že tri leta. Opozicijski poslanci so tri posode solzivca odvrgli v trenutku, ko je predsednik parlamenta napovedal glasovanje o ratifikaciji sporazuma o demarkaciji meje s Črno Goro. Opozicija trdi, da bo Kosovo s sporazumom prepustilo Črni Gori preveč svojega ozemlja. Prejšnje glasovanje, ki bi moralo biti na sporedu 28. februarja, je odpadlo zaradi premajhnega števila prisotnih poslancev. Evropska Unija je ratifikacijo sporazuma označila kot glavni pogoj za odobritev brezviznega vstopa kosovskih državljanov v schengensko območje.

Če v kosovskem parlamentu varnostni nadozor močno šepa, pa se poslanci v Bosni in Hercegovini pogovarjajo prav o strožjem nadzoru. Tam bodo danes namreč poslanci glasovali o zakonu, ki bi na vseh voliščih uvedel obvezni video nadzor in optični čitalec volilnih lističev. S tem naj bi preprečili morebitne volilne nepravilnosti in goljufije, ki so bile nazadnje zaznane med lokalnimi volitvami leta 2016. Uvesti nameravajo tudi digitalno identifikacijo volilcev, da bi preprečili oddajanje glasov v imenu druge osebe. V Bosni in Hercegovini hočejo s predlaganimi spremembami slediti ruskemu modelu nadzorovanja volitev. Na nedavnih ruskih predsedniških volitvah je namreč kot opazovalec sodeloval tudi poslanec iz stranke Zveze neodvisnih socialdemokratov Staša Košarac, ki je izjavil, da so ruske predsedniške volitve bile praznik demokracije. Bosno in Hercegovino splošne volitve čakajo oktobra letos, predvideni varnostni ukrepi na voliščih pa bi državo stali 7 milijonov evrov.

V Makedoniji je odstopil pravosodni minister Bilen Saliji. Odstopno izjavo je podal zaradi nezaupanja javnosti v makedonski pravosodni sistem. Upa tudi, da bo s svojim odstopom ozavestil makedonsko javnost o nujno potrebni reformi pravosodnega sistema. Na Salijija se je usul plaz kritik po tem, ko je tožilstvo prekvalificiralo obtožnico v primeru smrti štiriletnega dečka, ki ga je junija 2016 v Kumanovem do smrti povozil Boban Ilić. Ilić je bil najprej obtožen uboja, v novi obtožnici pa mu bodo sodili zgolj za povzročitev prometne nesreče.

Agencija za varstvo konkurence je s strani družbe Slovenia Broadband prejela seznam korektivnih ukrepov pri morebitnem prevzemu medijske hiše Pro Plus. Slovenia Broadband zagotavlja, da bo v primeru prevzema Pro Plusa za pet let podjetje ostalo ločeno od katerega koli podjetja, ki je v lasti Slovenia Broadbanda. Družba ima prek svojega lastnika United Group namreč v lasti ponudnika telekomunikacijskih storitev Telemach. Zaradi ohranitve konkurence na trgu bodo morali tudi odsvojiti dva otroška TV programa in se zavezati k temu, da ne bodo namenoma zmanjševali kakovosti vsebin in televizijskega signala na vseh Pro Plusovih programih. Agencija je za vse udeležence na televizijskem področju v Sloveniji do 23. Marca, torej do petka, odprla možnost za podajo mnenja o predlaganih ukrepih. 

Danes ob 16. uri se bo pred Tovarno Rog pričel protest proti turškim vojaškim operacijam v Rožavi. Na demonstracijah bodo med drugim zahtevali ustavitev turške vojaške ofenzive na Afrin in Rožavo, prepoved prodaje orožja Turčiji in končanje sporazuma Turčije in Evropske unije glede omejevanja migracij, ki je bil podpisan marca leta 2016.