Marry Spellman, dekanja fakultete Claremont Mckenna College v Kaliforniji, je zaradi protestov zoper rasno diskriminacijo odstopila. Protesti so potekali zaradi njene elektronske pošte študentki latinsko-ameriškega porekla, ki je v šolskem časopisu opozarjala na zanemarjanje vprašanj o etničnih in socialnih neenakostih na fakulteti z letno šolnino 46 tisoč dolarjev. Dekanja se je na članek odzvala s tem, da se trudijo izboljšati služenje študentskim interesom, še posebej tistim, ki se ne skladajo s fakultetnim profilom študenta. Odziv, v katerem je bila potrjena kritika neenake obravnave, je vzbudila razburjenje študentov, ki se te dni močno širi po univerzah. Spomnimo, da so protirasistični protesti na univerzi v Missouriju že odnesli s položaja tamkajšnjega predsednika in kanclerja, zajeli pa so tudi druge univerze, med drugim univerzo v Yaleu in Ithaca College. Širom Združenih držav pa so včeraj študenti in nekateri zaposleni na univerzah s protesti zahtevali ukinitev šolnin in brezplačno javno šolstvo, višjo kvaliteto izobraževanja ter minimalno plačo 15 dolarjev na uro za vse zaposlene. Več o protestih za minimalno plačo tako na univerzah kot v drugih industrijah pa v Kultivatorju ob 17ih.

V zvezni državi Kaliforniji pa medtem de iure ohranjajo smrtno kazen. Zvezno prizivno sodišče je namreč zavrnilo pritožbe o neustavnosti smrtne kazni zaradi proceduralnih nepravilnosti pritožbe. Slednje se nanašajo predvsem na dolgo čakanje zapornika na izvršitev usmrtitve, ki traja tudi več kot deset let. Zaradi ločenih pravnih mnenj o usmrtitvi z injekcijo pa so usmrtitve začasno ustavljene.

Pomisleki o pravnih dokumentih, ki jih promovirajo ZDA, pa prihajajo tudi s strani evropskih držav. Nemški veleposlanik je trgovinskemu predstavniku Michaelu Fromanu vložil formalno pritožbo zaradi premajhne dostopnosti do dokumantacije o čezatlatnskem trgovinskem sporazumu ali krajše TTIP. Pogajanja o kapitalu naklonjenem sporazumu so v večini skrita tako pred očmi javnosti kot evropskih poslancev. Medtem ko je članom kongresa dostopna vsa dokumentacija, je evropskim poslancem omejena zgolj na ogled v veleposlaništvih ZDA in z močno časovno omejitvijo. Dokument, ki zajema stališča o pogovorih tako EU kot čezlužne velesile, je bil namreč v primeru Nemčije na ogled le 139 uradnikom ministrstva za finance, ki pa so si ga lahko ogledali le na dva določena dneva v tednu med deseto in dvanajsto uro dopoldne.

Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA je objavilo poročilo o denarni pomoči drugim državam v letu 2014. V njem lahko razberemo, da je bilo od 35 milijard dolarjev denarne pomoči 5,9 milijarde namenjenih v vojaške namene. Od slednjega pa je bilo tri četrtine namenjeno Egiptu in Izraelu.

Polne roke sprejemanja nove zakonodaje pa je imel ukrajinski parlament. V že tretjem poskusu v roku enega tedna je z 234imi glasovi v 450 mestnem parlamentu sprejel zakon, ki v diskriminacijo na delovnem mestu na novo vključuje seksualno orientacijo in spolne identitete. Pravni dokument je bil sprejet na pritisk Bruslja, ki v zameno zanj ponuja neomejeno svobodo potovanja po Schengenskem območju, o čemer priča tudi mukoma sprejeta zadostna konsolidacija poslancev in njihovo večkrat izraženo mnenje o zakonu kot napadu na ukrajinske pravoslavne vrednote.

Tamkajšnji državni zbor pa je prav tako sprejel resolucijo, ki označuje deportacijo ljudstva Tatarov z otoka Krim v drugi svetovni vojni kot genocid. Približno 180 tisoč Tatarov je Stalin leta 1944 namreč deportiral zaradi domnevne kolaboracije z nacističnimi silami, veliko jih je na poti v Srednjo Azijo umrlo. Spomnimo, da resolucija prihaja po zaostritvi odnosa zahoda z Rusijo v ukrajinskem konfliktu in ruski aneksiji Krimskega polotoka.

Norveška vlada spreminja zakonodajo, s katero bo sedaj lahko zavrnila prosilce za azil na meji. Ukrep, ki ga mora potrditi še parlament prihaja zaradi domnevne neupravičenosti beguncev, ki vstopajo čez norveško-rusko mejo v Storskogu in ne prihajajo iz držav, kjer divja državljanska vojna.

Pripravljenost na poostritev nadzora nad mejnimi prihodi pa prihaja tudi kot odmev ukrepov iz Slovenije pri obravnavi migracij beguncev. Avstrijska notranja ministrica in članica ljudske stranke Johanna Mikl-Leitner je sporočila, da na mejnem prehodu s Slovenijo Špilje na prošnjo slednje ne bo postavljala 25-kilometrske ograje, kljub temu pa bodo v pripravljenosti za postavitev ograje, ki jo bodo v primeru neučinkovitosti varnostnih ukrepov slovenske politike lahko postavili v roku 48ih ur.

Na odločitev slovenske vlade, da na meji s Hrvaško postavi ograje z rezili, pa je odreagirala tudi Madžarska. Opozicijska desna stranka Jobbik je opozorila, da se bo s tem tok migracij lahko znova preusmeril tudi na Madžarsko ter pozvala k postavitvi dodatne ograje. Možnosti o dodatni ograji je pritrdil vodja kabineta madžarskega premierja Janos Lazar, ki je dejal, da so v omenjenem primeru pripravljeni na postavitev dodatne ograje, ki bi bila predvidoma dolga nekaj sto kilometrov in bi se pričela pri južnem madžarskemu mestu Szeged. Hkrati je dodal, da migrantov ne bodo sprejemali nazaj ter dejal, citiramo: “Želimo si preprečiti migracije, ne pa jih organizirati.”

Da morebitno vračanje beguncev v državo, ki je te že usmerila dalje v njihovo ciljno državo ni sprejemljivo, pa meni tudi premier Miro Cerar, češ da za njihovo sprejetje ni pravne osnove, država pa tudi nima tovrstne zmogljivosti. Ob tem je dodal, da vlada razmišlja o poostritvi azilne politike ter pozval Hrvaško k istim ukrepom, kot jih je naredila Slovenija. O ukrepu postavitve ograj z rezili pa je dejal, citiramo: “To je bil dogovor in doslej se ga nobena država vzhodno oziroma južno od nas ni dovolj dobro držala. Zato je bil ta ukrep nekako potreben.”

Društvo Eko krog v izjavi za javnost opozarja na sporne točke predloga o spremembi Zakona o varovanju okolja. Že prej prisotne nepravilnosti v zakonu, ki so bile v prid kapitalu, situacijo le še poslabšujejo. Več pojasnil poda Uroš Macerl, predsednik Eko kroga:

Izjava

Zakon s sklicavanjem na odpravljanje administrativnih ovir omogoča trajnost okoljevarstvenega dovoljenja in odpira vrata kapitalu, medtem ko jih zapira civilni družbi. Macerl:

Izjava

Ter tretjič:

Izjava

Predlog spremembe zakona pa je sporen tudi zaradi nanovo postavljenih in ohlapno definiranih pravnih definicij kot na primer:

Izjava

Pisatelji Svetlana Makarovič, Dragica Potočnjak, Boris A. Novak in Dušan Šarotar so na novinarski konferenci izrazili ogorčenje nad postavitvijo ograje iz bodeče žice na slovensko-hrvaški meji. Na konferenci, naslovljeni Naša bodeča resnica, je bil izpostavljen humanitarni vidik begunske krize in tehnokratska togost in poniževalnost odnosov politike tako napram beguncem kot državljanom. Svetlana Makarovič je zbrane nagovorila z naslednjimi besedami.

Izjava

Podrobnejše poročilo z novinarske konference bomo na valovih RŠ pripravili v naslednjih dneh. Vabljeni k poslušanju.

*Vir fotografije: delo.si