Švicarji so po rezultatih vzporednih volitev na referendumu potrdili vladni načrt o opuščanju jedrske energije in postopnem prehodu na obnovljive vire. Po neuradnih rezultatih je reforme izglasovalo 58 odstotkov volivcev. Švicarska energetska ministrica Doris Leuthard je v Energetski strategiji 2050 predvidela zapiranje petih delujočih jedrskih reaktorjev. Ti se približujejo koncu dobe, v kateri je njihovo delovanje še varno. Skupno jedrske elektrarne v Švici proizvedejo tretjino električne energije. Nedeljski referendum je predlagala desna ljudska stranka, ki vladne reforme zavrača. Na podobnem referendumu lansko leto so švicarski volivci zavrnili zapiranje treh od petih nuklearnih reaktorjev.

Policija v indonezijski prestolnici Jakarti je aretirala 141 ljudi v gejevskem klubu. Indonezijsko državno pravo sicer ne prepoznava homoseksualnosti kot posebnega kaznivega dejanja, ima pa stroge protipornografske zakone. Že samo za prenos pornografskih vsebin indonezijsko pravo predvideva zaporno kazen do štirih let. Homoseksualnost je kot kaznivo dejanje od leta 2014 prepoznana samo v indonezijski provinci  Aceh. Pod okriljem protipornografskih zakonov je indonezijskim oblastem v Jakarti omogočen pregon pripadnikov LGBT skupnosti, ki se znajdejo v gejevskih klubih. Indonezijski aktivisti opozarjajo na vedno bolj sovražno nastrojeno okolje do pripadnikov LGBT skupnosti.

Sirski uporniki so zapustili Al Uaer, ki je še zadnje območje v mestu Homs na zahodu države, v katerem so držali oblast. Skupno 3 tisoč upornikov z družinami je z avtobusi zapustilo mesto. Nekaj več kot 1500 upornikov je ostalo v mestu, vendar je predalo svoje orožje vladnim silam. S tem se je izpolnil dogovor, ki bo omogočil prevlado sirskih vladnih sil pod Bašarjem al Asadom nad celotnim Homsom, prvič od začetka sirske vojne pred sedmimi leti. Organizacija Združenih narodov in sirska opozicija sta podobne dogovore označili za prisilno deportacijo z območja. Al Uaer so Asadove sile oblegale celo leto.

Ameriški predsednik Donald Trump in kralj Savdske Arabije Salman sta na nedavnem srečanju podpisala dogovore o vlaganjih, skupno vrednih 350 milijard dolarjev. Med dogovori izstopa dogovor o dobavljanju orožja, po katerem bodo ZDA Savdski Arabiji nemudoma pričele dobavljati orožje v skupni vrednosti 110 milijard dolarjev. Dogovor vključuje dobavo tankov, helikopterjev, pomoč pri urjenju savdske vojske in pa protiraketni ščit THAAD, ki so ga ZDA pred tem namestile že v Južni Koreji za obrambo pred Severno Korejo. Že Obamova administracija je Savdski Arabiji v osmih letih ponudila za 115 milijard dolarjev orožja. To predstavlja največjo ameriško prodajo orožja Savdski Arabiji. Zaradi savdskega bombardiranja civilistov v Jemnu so kasneje preklicali nekatere pošiljke orožja. S Trumpovim poslom so se dogovori obnovili.

V Iranu je bil na predsedniških volitvah ponovno izvoljen Hasan Rouhani. Rouhani, ki je bolj naklonjen sodelovanju z Zahodom od ostalih protikandidatov, si je zmago zagotovil že v prvem krogu, in sicer s 57 odstotki glasov. Njegov glavni protikandidat Ebrahim Raisi, ki ga je podpiral iranski vrhovni vodja, je dosegel 38,5 odstotkov glasov. Kandidate za predsedniške volitve v Iranu mora potrditi Svet čuvarjev, ki ga imenuje iranski vrhovni vodja. Svet čuvarjev je letos potrdil 6 od 1600 prijavljenih kandidatov. Iranski predsednik sicer uživa malo moči. Iranski vrhovni vodja ima v državi največ moči, saj je hkrati poveljnik oboroženih sil, drži nadzor nad državnimi mediji, imenuje pa tudi sodnike. Iranski vrhovni vodja ni voljen demokratično, temveč mu mora podporo izkazati Svet čuvarjev, ki pa ga imenuje on sam. Več v OFFsajdu ob 17-ih.

Turška stranka za Pravičnost in razvoj AKP je ponovno izvolila turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana na čelo stranke. Erdogan je bil edini kandidat za vodstvo stranke, člani pa so mu izkazali soglasno podporo. Erdogan je sicer soustanovitelj dotične stranke. Članstvu in predsedstvu v njej se je moral odpovedati zaradi nekdanje ustavne zahteve, da po izvolitvi turški predsedniki prekinejo vez s strankami. Aprilski ustavni referendum v Turčiji je med drugim odstranil tudi to ustavno omejitev, tako da je Erdoganu sedaj dovoljeno predsedovanje stranke.

Španska socialistična stranka je na čelo ponovno izvolila Pedra Sancheza. Slednji je od vodstva stranke odstopil lani oktobra. Člani stranke so se mu uprli, ker Marianu Rahoyu, predsedniku španske ljudske stranke, ni želel omogočiti, da bi sestavil manjšinsko vlado. Španska ljudska stranka je zmagala na dvojnih zaporednih parlamentarnih volitvah, vendar ji ni uspelo sestaviti koalicije. Stranka socialistov se je z izjemo Sancheza želela izogniti še tretjim parlamentarnim volitvam. Po odstopu Sancheza so socialisti Rahoyu omogočili prosto pot in sestavo manjšinske vlade. Sanchez je že napovedal ostrejši boj proti desni Ljudski stranki in njenim trgu prijaznim politikam.

Na Hrvaškem je potekal prvi krog lokalnih volitev. Kandidatom vladajoče desne stranke HDZ ni uspel preboj v drugi krog lokalnih volitev v Zagrebu in na Reki. V Zagrebu se bosta v drugem krogu pomerila neodvisni kandidat Milan Bandić in kandidatka Hrvaške narodne stranke Anka Mrak Taritaš, ki jo podpira tudi stranka socialdemokratov. Na Reki je slavil kandidat stranke socialdemokratov, dolgoletni župan Vinko Obersnel. V Osijeku je kandidat HDZ prepričljivo premagal kandidata socialdemokratov, a se je slednjemu vseeno uspelo prebiti v drugi krog. V Splitu se v drugi krog ni uspelo prebiti nobenemu kandidatu levice. HDZ sicer vodi v 12 od 20 županij, njihovi kandidati pa so zmagali v 37 mestih.

Evropska Komisija je Slovenijo pozvala k fiskalnemu naporu za leto 2018 in k izvajanju reform. Poziv Komisije v primerjavi z lanskim ne prinaša velikih sprememb. Glede fiskalnega napora Komisija zahteva predvsem, da si vlada srednjeročno zastavi cilj dosega proračunskega presežka. Komisija je izpostavila tudi, da mora vlada skrbeti za vzdržnost in okrevanje javnih financ, predvsem pokojninskih sredstev. V sklopu reform Komisija poziva Slovenijo predvsem k sprejemu predlagane zdravstvene reforme. Prav tako naj Slovenija sprejeti načrtovano reformo o dolgotrajni oskrbi starejših. Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju je v različnih oblikah v pripravi že od leta 2002, njegov cilj pa je omogočiti čimbolj dostopno oskrbo za starejše.

Ivan Janša je bil s 666 glasovi spet izvoljen za  predsednika SDS. Tako gre to.