Kosovska policija je naznanila ponovno odprtje mejnega prehoda Merdare. Glavni mejni prehod s Srbijo so odprli po obljubi srbskega predsednika Aleksandra Vučića, da bodo umaknili šest cestnih barikad, ki so jih v zadnjih treh tednih postavili Srbi na severu Kosova. Po Vučićevi izjavi z včerajšnje tiskovne konference naj bi jih odstranili v roku 24 ali 48 ur. Dva tovornjaka, ki sta bila del barikade v bližini mesta Zvečan, sta danes ponoči sicer zgorela. Ni znano, kdo ju je zažgal. Kot je dejal Vučić, bodo barikade odstranili, ker so bile tri zahteve srbskih protestnikov izpolnjene. Kosovski državni tožilec je tako že zaprosil za premestitev nekdanjega srbskega policista Dejana Pantića iz zapora v hišni pripor. Natova misija Kosovo Force, krajše Kfor, je poleg tega dala zagotovilo, da bodo kosovske varnostne sile na sever Kosova lahko napotene le z odobritvijo Kfora. Kosovski Srbi so namreč zahtevali umik vseh kosovskih enot z dolgocevnim orožjem in oklepnih vozil. Kosovska vlada je Srbom zagotovila še, da nihče ne bo preganjan zaradi »mirnih protestov in barikad« na severu Kosova. 

Države so začele uvajati omejitve za potnike s Kitajske zaradi porasta okužb s covidom-19, potem ko je Kitajska odstopila od politike ničelne tolerance do virusa. Italija, Japonska, Tajvan in Združene države Amerike bodo z začetkom novega leta uvedle obvezno testiranje na covid za potnike s Kitajske. Vsi letalski potniki, stari dve leti ali več, bodo morali dva dni pred odhodom s Kitajske pridobiti negativen izvid testa. 

Bolivijska policija je pridržala desničarskega opozicijskega voditelja Luisa Fernanda Camacha. Leta 2020 je Camacho neuspešno kandidiral za predsednika, trenutno pa je guverner najbogatejše province Santa Cruz. Državno odvetništvo je sporočilo, da je aretacija Camacha povezana s strmoglavljenjem nekdanjega levičarskega predsednika Eva Moralesa leta 2019. Oktobrski nalog za aretacijo temelji na obtožbi terorizma, ne da bi navajal več podrobnosti. Camacho je kot odgovor na vladni premik štetja prebivalstva na leto 2024 spodbujal stavke, blokado cest in zaustavitev trgovanja. Guverner Santa Cruza si namreč obeta, da bo štetje prebivalstva njegovi provinci prineslo večji delež davkov in več stolčkov v kongresu, s tem pa tudi politično prevlado na predsedniških volitvah leta 2025.

Brazilsko vrhovno sodišče je prepovedalo nošnjo strelnega orožja v okrožju prestolnice do inavguracije Lule da Silve za novega predsednika. Inavguarcija je napovedana za drugi januar. Do prepovedi je prišlo zaradi dejanj Lulovih nasprotnkov po volitvah s tesnim izidom, na katerih je trenutni predsednik Jairo Bolsonaro izgubil. Njegovi privrženci od 12. decembra napadajo policijske urade, eden je bil tudi pridržan zaradi poskusa podtaknitve bombe. Bolsonara privrženci tudi pozivajo k državnemu udaru. Bolsonarova politika rahljanja zakonov o orožju je od leta 2019 kar za šestkrat povečala število registriranih lastnikov orožja.

Ameriški naftni gigant ExxonMobil je vložil tožbo proti Evropskemu svetu. S tožbo želi blokirati začasni davek na presežne dobičke fosilne energetike. Podjetje zatrjuje, da gre za davek, ki ga lahko uvedejo samo posamezne države članice, Evropska komisija pa naj bi iz odločanja po izrednem postopku protipravno izključila tudi Evropski parlament. Države članice so oktobra potrdile okvir, po katerem lahko države za podjetja letos in naslednje leto uvedejo 33-odstotno solidarnostno dajatev na presežni dobiček od prodaje fosilnih goriv. Dobiček ExxonMobila je v predzadnjem četrtletju letošnjega leta znašal skoraj 20 milijard dolarjev.

Poslovodstvo medijske hiše Večer je na seji sveta delavcev potrdilo namero po odpuščanju zaposlenih. Med bodočimi odpuščenimi je pet novinarjev iz uredništva. Uredništvo bo po navedbah Društva novinarjev Slovenije in aktiva Večera oslabljeno že z upokojitvami in nenadomeščanjem kadrov. Z odhodi novinarjev pa bo vse težje opraviti še večji obseg dela v skladu z novinarskimi standardi. Poslovodstvo medijske hiše Večer ukrepe upravičuje z racionalizacijo poslovanja, sanacijo negativnih poslovnih izidov in optimizacijo poslovanja družbe. Na napovedano odpuščanje se je odzvala Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.

Izjava

Lesjak Tušek smo vprašali tudi po mnenju o strategiji medijskega mogotca Martina Odlazka, ki je Večer v svojo medijsko hobotnico vključil lanskega septembra.

Izjava

Programski svet Radiotelevizije Slovenija je na dopisni seji sprejel programsko-produkcijski načrt za prihodnje leto. Po besedah predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča je zanj glasovalo 16 članov programskega sveta, dva sta glasovala proti, trije so bili vzdržani, medtem ko se sedem članov glasovanja ni udeležilo. Predstavniki sveta delavcev so kritični do novega načrta, trdijo, da je neambiciozen in da ne uvaja novih vsebin, ki bi pritegnile gledalce. Nov načrt predvideva vrnitev oddaje Globus na prvi program Televizije Slovenija, ne pa tudi vrnitve oddaj Studio City, Točka preloma in Politično s Tanjo Gobec. Po noveli zakona, o kateri se je odločalo na referendumu, je sicer programskemu svetu v sredo potekel mandat, vendar bo svoje delo opravljal do konstitucije novega sveta zavoda. Gregorčič je kot prvopodpisani tudi vložil pobudo za ustavno presojo novele zakona o RTV. 

Vrhovno sodišče je v reviziji devetih odločitev višjega delovnega sodišča v Kopru odločilo, da tožniki lahko uveljavljajo obstoj delovnega razmerja pri Luki Koper. Delavci so delali prek izvajalcev pristaniških storitev, krajše IPS, ki jih je Luka Koper v letu 2019 začela ukinjati. Višje delovno sodišče v Kopru je sprva odločilo, da delavci, ki so delali prek IPS-ov, ne morejo zahtevati zaposlitve v Luki Koper in povrnitve razlike v plačah. Vrhovno sodišče pa je v reviziji odločilo, da delavci od datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri IPS utemeljeno uveljavljajo obstoj delovnega razmerja pri Luki Koper. Vrhovno sodišče je spoznalo, da so delavci po pogodbah IPS opravljali enako delo, kakor redno zaposleni pri Luki. Zato je tudi za nekdanje IPS-ovce odgovorna Luka Koper. 

Končala so se pogajanja med Sindikatom igralniških delavcev Slovenije in upravo Hita. Stavko so igralniški delavci hoteli danes še dodatno zaostriti, a so še pred tem prišli do soglasja z upravo. Njihovi glavni zahtevi sta bili dvig najnižjih osnovnih plač in dogovor o napredovanjih. Pogajalski strani sta uskladili tudi višino dodatkov za delo ob koncih tedna ter poenotili razmerja v pogodbah s krajšim delovnim časom. Sprejeti dogovori bodo za družbo Hit pomenili povečanje stroškov za šest milijonov evrov na letni ravni.

OFF je pripravil vajenec Andraž, mentoriral je Pero

Vir fotografije: Kym Koch Thompson, wikimedia commons