Današnji OFF pričenjamo na evropskih letališčih. Piloti francosko-nizozemskega podjetja Air France-KLM so z današnjim dnem začeli enotedensko stavko, ki bo prizemljila 60 odstotkov letov v naslednjih dneh. Kot razlog za stavko v glavnem sindikatu pilotov SNPL navajajo širitev nizkocenovnega programa Transavia, ki je samostojni del podjetja Air France-KLM in bi lahko po mnenju sindikalistov vodil do zaposlovanja pilotov zunaj podjetja, prakse, bolj znane kot “outsourcing”, kar bi vodilo do tako imenovanega dumpinga na področju zaposlovanja in posledično nižjih plač. Prav tako pa je bila danes zjutraj končana stavka v nemški Lufthansi, potem ko je sindikalni odbor potrdil njihove zahteve glede pokojninskega načrta. Očitno proti tržnemu izkoriščanju delovnega ljudstva niso imuni niti najvišji poklici.

Ukrajinska vojska je z obstreljevanjem napadla severne dele mesta Doneck, pri tem pa naj bi napad vzel šest življenj, petnajst ljudi pa je bilo ranjenih. Gre za prvi hujši spopad med obema stranema potem, ko je petega septembra začela veljati obojestranska prekinitev ognja. Ob tem je slišati napoved z obeh strani, da se začenja ponovno oboroževanje v primeru novih spopadov. Navkljub stopnjevanju spopadov pa visoki predstavniki vsaj na zunaj stremijo k mirni rešitvi konfliktov na območju. V zadnjem telefonskem pogovoru sta se ruski predsednik Vladimir Putin in predsednik Evropske komisije Jose Emanuel Barroso sporazumela o odložitvi začetka priključevanja Ukrajine Evropski uniji na januar prihodnje leto.

Nigerijsko vojaško sodišče je obsodilo ducat vojakov na smrt pred strelskim vodom, potem ko so bili spoznani za krive netenja upora in napada na višjega častnika. Incident, ki sicer ni zahteval smrtnih žrtev, se je zgodil 13. maja, potem ko je skupina pripadnikov varnostnih sil v sporu streljala na svojega poveljnika. Ta je namreč pred tem poslal konvoj vozil iz severnovzhodnega mesta Chibok, od koder je bilo ugrabljenih 270 deklic, po cesti, ki je redno tarča napadov islamistov Boko Haram. Navkljub opozorilom je šla operacija po zlu, skupina preživelih vojakov pa je zahtevala srečanje s poveljujočim častnikom. Ta je bil kasneje napaden s kamenjanjem in streli, da pa je preživel, je poiskal zavetje v vojaškem vozilu. Dogodek, o katerem priča sodba, ni novost, nigerijska vojska v spopadih proti Boko Haramu na severu in vzhodu države ostaja neuspešna. Poročila iz prvih vrst govorijo o kritičnem pomanjkanju orožja in celo hrane, mnogi vojaki pa naj ne bi niti prejemali plač.

Nadaljujemo z novicami z Bližnjega vzhoda. Ameriška letalska misija obstreljevanja vojaških položajev Islamske države širi obseg prisotnosti glavne vojaške sile Zahoda v Iraku. Napadi ameriških letal na islamistično vojsko so redno izpeljani od preteklega meseca in jih je bilo skupno že 162, vendar pa sta zadnji operaciji v bližini prestolnice Bagdad in gore Šindžar potekali izključno v pomoč iraškim varnostnim silam. Akcija ameriškega letalstva spada v tako imenovani sklop "razširjenih prizadevanj" proti Islamski državi in presega politiko prejšnjih intervencij, ki so se omejevale na humanitarno pomoč in obrambo ameriškega osebja ter zakupljenih naftnih vrtin v državi.

Vojna proti vojski Islamske države dobiva mednarodne razsežnosti. Po strateški konferenci v Parizu je 30 držav že potrdilo svojo pomoč v boju proti islamističnim milicam, vendar države ostajajo previdne pri udeležbi v direktni vojaški intervenciji. Edina izmed udeleženk, ki je potrdila sodelovanje v letalskih napadih poleg Združenih držav Amerike, je Avstralija. Premier Tony Abbot je tako napovedal, da bo država poslala šeststo članov vojaškega osebja in letala v Združene arabske emirate, kjer naj bi potekale priprave za nadaljnje operacije.

V duhu gradnje mednarodne zveze proti sovražniku Islamski državi so ameriški obveščevalci razkrili informacije o premoženju te islamistične skupine. Dnevno naj bi islamisti zaslužili okoli tri milijone ameriških dolarjev, večino prihodkov pa predstavlja tihotapljenje nafte, ki jo skupina preprodaja po ceni 25 do 60 dolarjev na sod, medtem ko se tržna cena giblje okoli 100 dolarjev. Drugi viri prihodkov pa zajemajo od trgovine z ljudmi, izseljevanja, ropanja nesunitskega prebivalstva in prodaje zajetih starin. Skupno naj bi premoženje Islamske države tako naraslo na skupnih 2,5 milijarde dolarjev, kar jo dela najbogatejšo izmed oboroženih skupin, kar pa ameriška predsedniška administracija spretno izrablja za gradnjo mednarodne koalicije proti islamistični grožnji.

Vrhovno sodišče je v pojasnilu medijem sporočilo, da bo za nadaljnje delo do konca leta potrebovalo dodatnih 8,6 miljona evrov. Sodišče je informacijo sporočilo potem, ko je vlada sklenila sodstvu nameniti dodatne tri milijone evrov. Vendar pa očitno nov sveženj denarja ne bo dovolj, pridobivanje novih virov pa bo pomembna naloga bodočega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča. Razlog za umanjkanje sredstev je predvsem v spremembi prometne zakonodaje, ki je znižala prag, ko se zaradi prometnih prekrškov lahko zaseže osebno vozilo. Zaradi večjega števila zaseženih vozil je tako njihova hramba postala predraga za sodišča. Prav tako je k proračunski luknji sodišč prispevala nova insolvenčna zakonodaja, ki je stroške stečajnih postopkov prevalila na sodišča.

Danes pa ob četrti ur poteka shod proti širitvi Dunajske ceste, nekaj kar je že dalj časa v načrtu Mestne Občine Ljubljana, vendar do sedaj še ni uspela doseči dogovora z prebivalci, ki bi jih takšna sprememba zadela. O današnjem shodu smo se pogovarjali z enim od organizatorjev Matejem Ogrinom.

Izjava je v posnetku.