OFF tajsko-kamboškega obstreljevanja
Na meji med Afganistanom in Pakistanom je ponovno prišlo do spopadov med vojskama obeh držav, pri čemer strani druga drugo obtožujeta začetka spopadov. Obstreljevanje sledi napadom pakistanskih sil v afganistanskih provincah Nangarhar in Paktika konec prejšnjega tedna, v katerih je po navedbah misije Združenih narodov umrlo 13 ljudi, medtem ko afganistanska vlada poroča, da so pakistanske sile ubile vsaj 18 ljudi. Odnosi med državama so se zaostrili konec prejšnjega leta, ko je pakistanska vojska izvedla bombni napad na afganistansko prestolnico Kabul, namen katerega je bil napad na pripadnike Tehrik-e-Taliban Pakistan, krajše TTP, pakistanske veje talibov.
Medsebojno obmejno obstreljevanje sta izvedli tudi vojski Kambodže in Tajske. Tajska vojska je sporočila, da so kamboške sile ob meji streljale v bližini njihove patrulje v provinci Sisaket in s tem kršile decembra sklenjeno premirje. Kamboške oblasti sicer obtožbe zavračajo. Odnosi med državama so se ponovno zaostrili lanskega julija, povod za zaostritev odnosov pa je spor glede treh templjev na meji med Tajsko, Kambodžo in Laosom, ki jih zase zahtevata obe državi. Po nekaj dneh spopadov sta obe strani podpisali prvo premirje, spopadi pa so se kljub temu nadaljevali. Konec oktobra sta Kambodža in Tajska podpisali obnovljeni dogovor o premirju. V začetku decembra so se začeli novi spopadi, potem ko je konec novembra tajska vlada zamrznila izvajanje dogovora o premirju, ki pa sta ga konec decembra nato ponovno podpisali.
Več mednarodnih humanitarnih organizacij je na izraelsko vrhovno sodišče naslovilo zahtevo, da blokira odločitev izraelske vlade o prepovedi delovanja 37 nevladnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, okupiranem Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu. Naj spomnimo, da je izraelska vlada konec prejšnjega leta od nevladnih organizacij, kot je na primer Zdravniki brez meja, zahtevala, da predložijo seznam pri njih zaposlenih Palestincev, v nasprotnem primeru jim ne bo podaljšala dovoljenja. Rok za predložitev seznama se izteče 1. marca.
Mehiški parlament je potrdil zakon o postopnem skrajšanju delovnega tedna z 48 na 40 ur. Zakon je včeraj soglasno potrdil predstavniški dom, potem ko ga je začetek meseca odobril senat. Po zakonu se bo delovni teden vsako leto do leta 2030 skrajšal za dve uri, vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum iz stranke Nacionalnega gibanja obnove pa je postopno krajšanje zagovarjala s preprečevanjem nenadnih vplivov na produktivnost podjetij.
Bolivijski minister za notranje zadeve Marco Oviedo je potrdil, da bolivijske oblasti ponovno sodelujejo z ameriškim Uradom za boj proti drogam. Oviedo je ob tem dejal, da so agenti urada že v državi in da sodelovanje odraža vladno poostritev nadzora nad mejami. Po navedbah bolivijskega zunanjega ministra Fernanda Aramaye se obe strani še dogovarjata glede konkretnih področij sodelovanja in operativnih omejitev. Leta 2008 je takratni predsednik Evo Morales z odlokom iz Bolivije nagnal agente urada, ki ga je obtožil destabilizacije njegove vlade, in prekinil sodelovanje z Združenimi državami Amerike na področju boja proti drogam.
Romunska vlada premiera Ilieja Bolojana je sprejela odlok, s katerim ob zmanjšala število delovnih mest in državne izdatke v javni upravi. V okviru reforme morajo občinske oblasti do leta 2027 ukiniti skoraj 12 800 delovnih mest, medtem ko bo vlada skladno z ukrepom v celotni javni upravi odpravila desetino vseh zasedenih delovnih mest. Župani lahko odpuščanja odložijo na prihodnje, če do konca leta znižajo stroške plač za deset odstotkov. Razvojni minister Cseke Attila je zatrdil, da bo država letos z odlokom prihranila okoli 425 milijonov evrov. Vlada je sprejela tudi paket finančnih ukrepov, katerega dekalrativna cilja sta spodbujanje naložb in domače proizvodnje v panogah z visoko dodano vrednostjo.
Zdaj že nekdanja vršilka dolžnosti ravnateljice Pete beograjske gimnazije Danka Nešović je napovedala, da je prevzela funkcijo pomočnice ministra za izobraževanje Dejana Vuka Stankovića. Včeraj, na svoj zadnji dan opravljanja funkcije vršilke dolžnosti, je odredila suspenz šestim profesorjem. Nešović je v času svojega mandata suspendirala skupno 12 zaposlenih, med njimi tudi delavce šolske svetovalne službe, saj so izkazali podporo dijakom in študentom v blokadi.
Predstavniki ljubljanske avtonomne cone PLAC so organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili o aktualnem stanju glede tožb zaradi motenja posesti. Kot so izpostavili, so prejeli vabilo na glavno obravnavo, ki bo potekala konec maja. Gre za približno 45 posameznikov, med katerimi mnogi PLAC-a ne uporabljajo več, nekateri pa živijo v tujini. Vlada je po njihovih navedbah tem posameznikom obljubila zaščito in umik tožb, vendar se to ni zgodilo. Prav tako so opozorili na neizpolnjene obljube trenutne koalicije o sistemski zaščiti avtonomnih prostorov.
Dodaj komentar
Komentiraj