Ukrotitev trmoglavke
Med pakistansko in afganistansko vojsko so na obmejnem območju med državama izbruhnili spopadi. Spopadi so nazadnje potekali v afganistanskem okrožju Spin Boldak in pakistanskem okrožju Čaman, pri čemer je po trditvah Afganistana pakistanska vojska ubila vsaj 12 ljudi in jih več ranila, afganistanske sile pa so nato, kot navajajo, izvedle povračilne napade. Pakistan medtem trdi, da je prve napade izvedla prav afganistanska vojska. Napetosti med državama so se ponovno zaostrile po bombnem napadu na afganistansko prestolnico Kabul prejšnji četrtek, za katerega država obtožuje pakistanske sile, te pa tako kot pakistanske oblasti napada niso uradno priznale. Namen bombandiranja Kabula je sicer domnevno napad na pripadnike Tehrik-e-Taliban Pakistan, krajše TTP, pakistanske veje talibov, kakršne je pakistanska v preteklosti že izvedla. Bibhu Routray, direktor indijskega Inštituta Mantraja za strateške študije, ob tem povod za napad pripisuje predvsem delovanju TTP, ki jim afganistanska vlada domnevno ponuja zavetje v državi.
Nekdanji uradnik afganistanske vlade, ki prebiva v Kabulu, Vahid Rahimdil nasprotno izpostavlja, da so trditve o podpori afganistanske vlade, ki so jo avgusta 2021 ponovno prevzeli talibi, pakistanskim talibom neutemeljene in ne opravičujejo napada pakistanske vojske na suvereno državo.
Rahimdil meni, da je za napad ključen problem interne politike Pakistana, ki se sooča s čedalje večjimi pritiski oboroženih gibanj, ki nasprotujejo pakistanski vladi.
Dodaten razlog za zaostritev odnosov je dejstvo, da so ob ponovnem prevzemu oblasti afganistanski talibi dobili veliko podpore Pakistana, a so se kasneje s svojimi politiki, med drugim tudi s podporo TTP-ja, politično usmerili stran od Pakistana. Več pojasni Ašok Svain, profesor raziskave konfliktov na univerzi v Uppsali.
Sogovorec ob tem dodaja, da se Pakistan sooča z nestabilnostjo v notranji politiki in da pakistanska vojska, ki ima večino oblasti v državi, za to krivi Afganistance.
Poleg tega se Pakistan sooča tudi s finančnimi težavami, ki jih namerava razrešiti s pridobivanjem podpore zunanjih sil, kot sta ZDA in Kitajska. Več o tem Svain.
Ohladitev odnosov sicer ne poteka zgolj na tako imenovani bojni črti. Pakistanske oblasti so namreč novembra leta 2023 začele izvajati deportacije afganistanskih beguncev iz države. V Pakistanu je pred prvimi deportacijami prebivalo skoraj štiri milijone in pol Afganistancev, od katerih jih je okoli 1,7 milijona brez dokumentov. Več Routray.
Izgon beguncev pa ima po besedah Svaina vlogo tako v notranji kot v zunanji politiki Pakistana. Po eni strani so begunci žrtveno jagnje, ki jih lahko krivijo za proteste v podporo nekdanjemu premierju Imranu Kanu, hkrati pa služijo kot vzvod, s katerim lahko država pritiska na afganistansko vlado.
Rahimdil pojasnjuje, da je za pakistanske oblasti prelaganje krivde na Afganistan predvsem način, s katerim si bo pakistanska vojska lahko zagotovila dodatno financiranje.
Pakistanska vojska si je podporo pakistanske javnosti zagotovila s tem, da trdi, da je zmagala v obračunu z Indijo maja letos. Več pove Svain.
Rahimdil pojasnjuje, da so pakistanske oblasti tudi v preteklosti finančno podprle tako imenovane »teroristične organizacije« ter nato njihov obstoj uporabile za nadaljnje financiranje vojske preko mednarodnih »protiterorističnih« organizacij.
Pri vsem tem pa se ne zdi naključje, da je ravno pred izbruhom spopadov prišlo do otoplitve odnosov med Afganistanom in Indijo, tradicionalno sovražnico Pakistana. Pakistanske oblasti nekdanje zaveznike, ki se zdaj združujejo z Indijo, po mnenju Svaina občutijo kot izgubo oblasti nad bivšim podanikom in se trudijo nazaj pridobiti nadzor nad Afganistanom.
Rahimdil poudarja, da ne gre le za zbliževanje z Indijo, saj je Afganistan obnovil mednarodne in diplomatske odnose tudi z drugimi državami v regiji.
Celoten konflikt je tako vaja v širjenju regionalne moči Pakistana, ki si od spopadov obeta podreditev afganistanske vlade ter mednarodno podporo proti politično izolirani državi. Suverenost Afganistana pa tako ostaja politična fikcija, kot je koncept suverenosti vedno bil. Močnejši delajo, kar se jim zahoče, šibkejši pa trpijo.
Dodaj komentar
Komentiraj