Izraelska vojska je v mesto Dženin na okupiranem Zahodnem bregu poslala tankovsko divizijo, s katero je uničila infrastrukturo begunskega taborišča v mestu in okolici. Izraelski vojaki so ob tem z zemeljskimi nasipi zablokirali vhode in izhode iz mesta, aretirali so več Palestincev in jim zasegli domove, ki so jih začeli spreminjati v manjše vojaške baze, namenjene predvsem ostrostrelcem. Izraelska vojska je tanke na okupirani Zahodni breg poslala prvič po letu 2005, ko se je končala druga intifada. Med vikendom je izraelska vojska vdrla tudi v mesti Al Jamun in Burkin na okupiranem Zahodnem bregu, kjer je z buldožerji podrla in uničila več cest in drugih infrastrukturnih objektov. Poleg tega je Izrael v soboto prekinil predajo talcev in zadržal 620 Palestincev, ki bi jih glede na dogovor o prekinitvi ognja moral izpustiti. Gibanje Hamas se je svojega dela dogovora držalo, kot dogovorjeno so izpustili šest talcev. 

Sudanske paravojaške Sile za hitro posredovanje, bolje znane kot RSF, so v kenijski prestolnici Nairobi podpisale listino, s katero so vzpostavile vzporedno rivalsko vlado. Podpisniki listine so se strinjali, da mora biti Sudan sekularna, demokratična in decentralizirana država z enotno nacionalno vojsko, ob tem pa so ohranili pravico oboroženih skupin do nadaljnjega obstoja. Podpis listine sledi trditvam sudanske vojske, da je ponovno prevzela nadzor nad mestom Al Gitaina, potem ko je uničila enote RSF in odprla cesto do mesta Al Obeid. RSF je v vojni zasegla večino regije Darfur na zahodu države in dele regije Kordofan, vendar jih sudanska vojska potiska iz osrednjega Sudana. Državljanska vojna v Sudanu sedaj traja že 22 mesecev, v katerih je bilo notranje razseljenih več kot osem milijonov ljudi, trije milijoni pa so zapustili državo. Po zadnjih podatkih Združenih narodov je do novembra lani v vojni umrlo skoraj 30 tisoč ljudi, poleg tega organizacija poroča, da v državi 25 milijonov ljudi, torej več kot polovica populacije trpi za akutno lakoto.

Župan kolumbijskega mesta Cúcuta z milijonom prebivalcev je uvedel dvodnevno policijsko uro v upanju, da bo ponovno prevzel nadzor nad mestom, ki so ga prevzeli borci oborožene skupine Nacionalne osvobodilne vojske oziroma ELN. Borci so napadli policijske postaje z jurišnimi puškami in granatami ter uničili cestninske postaje z avtomobili, napolnjenimi z bombami. Val nasilja je zadnji udarec neuspešnim prizadevanjem predsednika Gustava Petra, da bi dosegel mir z oboroženimi skupinami v Kolumbiji. Nemiri so se začeli v okoliški regiji Catatumbo sredi januarja, ko se je ELN začela bojevati s frakcijami zdaj že propadlih Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije, znanih kot Farc. V spopadih je bilo ubitih 80 ljudi, razseljenih pa 50 tisoč, zaradi česar je Petro razglasil izredne razmere. Kolumbija je leta 2016 podpisala zgodovinski mirovni sporazum s Farcom, s čimer je uradno končala šest desetletij vojne, v kateri je umrlo 450 tisoč ljudi.

Na nemških predčasnih parlamentarnih volitvah, ki se jih je udeležilo več kot 80 odstotkov volilnih upravičencev, je pričakovano slavilo konservativno zavezništvo CDU/CSU nekdanje kanclerke Angele Merkel z 29 odstotki glasov. Drugo mesto je zasedla skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo, krajše AfD, z 21 odstotki glasov. Socialdemokrati dosedanjega kanclerja Olafa Scholza so s 16 odstotki glasov zabeležili najslabši rezultat v zgodovini, parlamentarni prag pa so s slabimi 12 odstotki glasov prestopili še Zeleni in z devetimi odstotki Levica. V novi sestavi 630-članskega parlamenta bo imelo zavezništvo CDU/CSU 208 sedežev, stranka AfD 152, socialdemokrati 120 sedežev, Zeleni 85, Levica pa 64 sedežev. Kot pojasnjuje berlinski dopisnik portala Euractiv, Nick Alipour, je bila zmaga CDU/CSU pričakovana, kljub temu pa je stranka dosegla nekoliko nižji rezultat od pričakovanega.

Izjava

Kanclerski kandidat Friedrich Merz je napovedal, da bo novo vlado oblikoval do velike noči, že med volilno kampanjo pa je večkrat poudaril, da ne namerava stopiti v koalicijo z desno AfD. Ta svojo retoriko gradi predvsem na proti migrantom usmerjeni politiki, stranko pa podpirata tudi vlada Donalda Trumpa in Elon Musk, ki je na srečanju ob začetku kampanje AfD nagovoril podpornike stranke. Pred tednom dni je sicer v Münchnu proti stranki AfD protestiralo četrt milijona ljudi, na protestu še teden prej pa se je v Berlinu zbralo 160 tisoč ljudi. 

Ženske proti državni pokojninski neenakosti so britanskemu ministrstvu za delo in pokojnine poslale »pismo pred ukrepanjem«. Zapisale so, da bodo ministrstvo tožile na višjem sodišču, če britanska vlada ne pretehta svoje odločitve o neizplačilu odškodnine ženskam, ki jih je prizadela sprememba državne upokojitvene starosti. Marca lani sta parlamentarna in zdravstvena varuhinja priporočili izplačilo odškodnin v višini do tri tisoč petsto evrov ženskam, rojenim v petdesetih letih prejšnjega stoletja, katerih upokojitvena starost je bila postopoma dvignjena, da bi bila enaka moškim. Instituciji trdita, da ženske o spremembah niso bile pravilno obveščene, saj je država takrat zvišala upokojitveno starost s 60 na 65 in nato na 66 let, zaradi česar so ženske pokojnino začele prejemati s šestletno zamudo. Delavke so bile o tej zakasnitvi pogosto obveščene le nekaj mesecev pred pričakovanim prvim izplačilom pokojnine. Decembra je laburistična vlada premierja Keira Starmerja napovedala, da odškodnine ne bo izplačala. Premier je takrat dejal, da je »devetdeset odstotkov prizadetih vedelo za spremembo«. Na katere podatke se je ob tem zanašal, ni znano. 

Mestni svetniki v Novem Sadu so s soglasnimi 45 glasovi za in nobenim proti na mesto župana izvolili Žarka Mićina iz Srbske napredne stranke. Pred mestno hišo so se istočasno zbrali protestniki, ki so svetnikom želeli preprečiti vstop v mestno hišo in izglasovanje župana, ki je na funkciji nasledil Milana Đurića. Ta je član iste stranke, odstopil pa je januarja, in sicer zaradi zrušenja nadstreška na mestni železniški postaji, v katerem je umrlo 15 ljudi. Protestnikom je blokado mestne hiše preprečila policija, zaradi česar so zbrani vanje začeli metati jajca, jogurte in rdečo barvo. 

Ostajamo s srbskimi protestniki. Študentje in kmetje iz Iniciative za preživetje kmetijstva so danes zjutraj začeli blokado dveh glavnih cest, ki vodita v Novi Sad. Poleg tega so študentje s tehnološke fakultete Mihajlo Pupin včeraj zaključili svojo tridnevno skoraj sto kilometrov dolgo pot od Zrenjanina do Vršca, kjer je potekal miting protestnega gibanja. Poleg tega se študentje pripravljajo na veliki protest v Nišu, ki bo potekal 1. marca. Skupina študentov je tako peš in s kolesi krenila na pohod od Čačka do Niša. Protest so organizirali tudi dijaki Pete beograjske gimnazije. 

V sklopu preiskave nesreče je srbska policija danes aretirala direktorico za razvoj investicij pri srbskih železnicah in tri člane komisije za tehnični pregled železniške postaje v Novem Sadu. Policija je aretirane imenovala le z začetnicami imen, sporočila pa je tudi, da je ena oseba na begu. 

Trije prodekani Filozofske fakultete v Novem Sadu so zaradi nezadovoljstva z delom dekana Milivoja Alanovića, med drugim ker ni podprl študentskih blokad, podali odstopno izjavo. Odstopili so prodekanja za pedagoško delo Danijela Prošić Santovac, prodekan za mednarodno sodelovanje Goran Vasin in prodekanja za akreditacijo Jasna Uhlarik. Spomnimo, da so trenja med zaposlenimi na Univerzi v Novem Sadu tudi zaradi razdvojenosti glede študentskih blokad prisotna že nekaj mesecev. Zaradi nestrinjanja z načinom vodenja univerze so študentje in zaposleni rektorja Dejana Madića pozvali k odstopu. Ker se je izogibal sklicu seje, na kateri bi me drugim morali odločati o njegovi razrešitvi, pa so prejšnji teden organizirali protestno »iskalno akcijo rektorja«.