Etiopske oblasti s premierjem Abijem Ahmedom na čelu so razglasile enostransko premirje v Tigraju, najsevernejši etnični regiji Etiopije. Za prekinitev državljanske vojne, ki se je začela novembra lani, so se etiopske oblasti odločile, potem ko je vodstvo Tigrajske ljudske osvobodilne fronte sporočilo, da je ponovno prevzelo oblast nad tigrajsko prestolnico Mekele. Državljansko vojno so sprožile regionalne volitve, ki jih vlada ni potrdila, in posledično vojaška invazija na regijo Tigraj po ukazu Nobelovega nagrajenca za mir Abija Ahmeda, ki je premiersko funkcijo po večdesetletni vladi Tigrajske ljudske osvobodilne fronte prevzel aprila 2018.  

Medtem ko Tigrajci proslavljajo osvoboditev prestolnice in prekinitev državljanske vojne, pa se na meji med Sirijo in Irakom nadaljujejo spopadi ameriške vojske in lokalnih milic, ki naj bi jih podpirala iranska oblast. Po ukazu predsednika Terorističnih držav Amerike Jožeta Bidna je ameriška vojska drugič po februarskem napadu v opozorilo iz zraka bombardirala oporišče lokalne milice in po do sedaj znanih podatkih ubila pet ljudi. V odgovor je milica izstrelila nekaj raket proti oporišču ameriške vojske v Siriji, poškodovala pa ni nikogar, saj je zadela naftno polje Al Omar.

Ustavno sodišče Južnoafriške republike je nekdanjega predsednika Jacoba Zumo spoznalo za krivega nespoštovanja sodišča in ga obsodilo na 15 mesecev zapora. Zuma zavrača vsakršno sodelovanje v posebni preiskavi njegovih povezav s poslovnim imperijem družine Gupta. Obtožba, da si je družina s podkupovanjem kroga okoli Zume pridobila bogate državne posle, in kasnejše oviranje preiskav sta bila tudi razlog za uspeh nezaupnice, ki je leta 2018 končala njegovo predsedovanje. Zuma trdi, da so kriminalne preiskave politični konstrukt, ki naj bi končal njegovo politično udejstvovanje, medtem ko številne nevladne organizacije menijo, da je preiskava preizkus neodvisnosti sodstva v državi. Zuma, verjetno najvplivnejši južnoafriški politik po Nelsonu Mandeli, se je na zaslišanje odzval zgolj enkrat, od takrat pa zavrača legitimnost preiskave korupcije, pa tudi procesa pred ustavnim sodiščem zaradi nesodelovanja s tožilci.  

Zvezno sodišče v Washingtonu je zavrglo tožbo, ki jo je ameriška Zvezna komisija za trgovino, z angleško kratico FTC, vložila proti podjetju Facebook. Podjetju je FTC, ki nadzoruje monopolistične poslovne prakse, očital, da s svojimi Facebookom, Instagramom in WhatsAppom nadzoruje 60 odstotkov trga družbenih omrežij. A sodišče je odločilo, da glede na to, da Facebook svoje storitve uporabnikom svojih družbenih omrežij ponuja brezplačno, komisiji ni uspelo dokazati resničnosti svoje trditve o Facebookovem monopolnem položaju. V ameriškem kongresu levi del demokratske stranke že dlje časa zagovarja vrnitev stare definicije monopolov, ki je kot tako prepoznala vsako podjetje s prevladujočim vplivom v svoji poslovni niši, ne glede na to, ali je bila s tem potrošnikom povzročena neposredna škoda. Ravno zato, ker podjetja, kot sta Facebook in Google, svoje storitve ponujajo zastonj, tržijo pa podatke svojih uporabnikov, obtožbe o monopolističnem položaju pred sodišči na obeh straneh Atlantika za zdaj praviloma niso bile uspešne. Ena najvidnejših zagovornic drugačnega definiranja monopolov v zadnjih letih je Lina Khan, ki jo je predsednik Biden pred dvema tednoma imenoval za direktorico FTC-ja. Facebooku si – vsaj dokler kongres ne spremeni zakonodaje – ni treba beliti glave, da bi ga država poskušala razdeliti na podružnice. Vrednost monopolov pa prepoznava tudi Wall Street. Po objavi sodbe je vrednost Facebooka na borzi prvič presegla en bilijon dolarjev.  

Črnogorski poljedelci in živinorejci napovedujejo radikalizacijo protestov za ureditev njihovega položaja, ki so se začeli na začetku meseca, potem ko se je nesorazmerno povišala cena zanje potrebnih surovin. Protestniki, ki po Podgorici paradirajo s traktorji, opozarjajo na možnost razlivanja cistern, polnih bodisi mleka bodisi gnojila, po ulicah. Protestniki na traktorjih zahtevajo državno subvencijo pri pridelavi mleka, in sicer pet evrskih centov na liter, medtem ko jim vlada ponuja dva centa. Poleg tega zahtevajo sestanek s premierjem Zdravkom Krivokapićem ter ministrom za finance in socialno stanje Milojkom Spajićem, od ministra za kmetijstvo, Aleksandra Stijovića, pa zahtevajo odstop s položaja. Ne le, da se slednji ne bori za njihove pravice, temveč naj bi jih v svojih javnih nastopih celo večkrat užalil. Zahteve traktoristov predstavi Milko Živković iz Zveze živinorejcev Črne gore.

Izjava

NOVICE V SLOVENIJI:

Predsedstvo Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, ki se je pred dobrim mesecem dni preoblikovalo v stavkovni odbor, bo jutri v zgodnjih jutranjih urah začelo opozorilno stavko. To so napovedali že 26. maja, a so pogajalskemu partnerju, ministrstvu za obrambo pod vodstvom Mateja Tonina, dali še mesec dni časa, da ugodi njihovim zahtevam. Od vlade pričakujejo sklenitev normativnega dela kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva, uveljavitev pravice do položajnega dodatka in plačilo nadomestila plače tudi za čas stavke vsem poklicnim gasilcem in ostalim stavkajočim. Za zdaj sindikat poklicnih gasilcev s pogajalci na drugi strani mize nima dobrih izkušenj, saj je dogovor o izpolnitvi zahtev sklenil že leta 2019 z vlado Marjana Šarca, od sestave nove vlade pa se je dialog prekinil kljub samoiniciativnemu obisku sindikalistov na sedežu ministrstva za obrambo. Potek pogajanj oziroma ministrskega ignoriranja je na novinarski konferenci predstavil generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc. 

Izjava

VREME: 

Konec tedna naj bi se ozračje malo ohladilo, vročinski val pa pojema tudi na ravni odnosov med Slovensko tiskovno agencijo in Vlado republike Slovenije. Slednja je na skupščini STA naznanila, da bo takoj, ko bodo izpolnjeni njeni pogoji, agenciji nakazala 845 tisoč evrov. Skupščina, na kateri je vlado zastopal Janšev hišni odvetnik Franci Matoz, od lani član nadzornega sveta Slovenskih železnic in od danes član nadzornega sveta Luke Koper, se je odvila, potem ko je v soboto začela veljati nova uredba, ki vladnemu uradu za komuniciranje pod vodstvom Uroša Urbanije omogoča vpogled v poslovanje STA. Eden od vladnih pogojev za rešitev likvidnosti agencije je tudi opustitev izvršbe vlade za neplačane račune tiskovni agenciji, v kar je direktor STA Bojan Veselinović privolil – seveda bo počakal, da bo nakazilo vidno na računu agencije. 

LOKALNE NOVICE:

Medtem ko se lokalne skupnosti v vzhodni Sloveniji in na vzhodu Ljubljane ukvarjajo z nezakonitimi odlagališči komunalnega blata, je gozdiček v severnem ljubljanskem predmestju Stanežiče zasut z gradbenimi odpadki. Republiški inšpektorat za okolje in prostor je končal inšpekcijski postopek v gozdičku in odločil, da mora sanacijo več kot 44 tisoč kubičnih metrov odpadkov do konca leta opraviti Mestna občina Ljubljana. Odpadki so namreč pretežno nastali na gradbiščih ob prenovi Tržaške in Dunajske ceste, za kar je občina najela podjetje Trgograd s podizvajalskim podjetjem Prenova – Gradbenik. Trgograd je kot najcenejši ponudnik zmagal na javnem razpisu, najverjetneje po zaslugi nizkih stroškov odlaganja odpadkov.