Iz ukrajinske vlade je odstopilo vsaj pet ministrov, med drugim tudi zunanji minister Dmitro Kuleba. Poleg tega je odstopil tudi predsednik fonda državnega premoženja Vialij Koval, osebni svetovalec predsednika Volodimirja Zelenskega Rostjaslav Šumra pa je bil odstavljen z dekretom. Predsednik Zelenski je rekonstrukcijo vlade napovedal včeraj zvečer. Vsi ministri so odstopili sami, o odstopnih izjavah pa danes glasuje parlament. Vodja predsednikove stranke Služabnik ljudstva David Arakhamia je napovedal zamenjavo polovice vladnega kabineta in imenovanje novih članov do konca tedna. Izmed skupno 21 ministrskih položajev jih je še pet nezasedenih že več mesecev, potem ko so bili bodisi odstavljeni bodisi so odstopil sami. Tudi redni mandat predsednika Zelenskega se je iztekel že maja letos, a ostaja na položaju zaradi razglasitve vojnih razmer.

Libijske rivalske državne strukture so se dogovorile o imenovanju guvernerja centralne banke. Predstavniški dom, ki je povezan z vlado v Bengaziju, in Visoki državni svet v Tripoliju sta do dogovora prišla po dveh dneh pogajanj, ki jih je gostila misija Organizacije združenih narodov v Libiji. Mednarodno priznana vlada v Bengaziju je pred slabim tednom po vse večjih medsebojnih obtoževanjih odstavila guvernerja Sadika Al Kabirja in z vladi zvestimi oboroženimi silami zavzela poslopje centralne banke. Al Kabir je s številnimi višjimi uradniki banke zapustil državo, njegovim navodilom, da naj ne prihajajo v službo, pa je sledila tudi večina zaposlenih centralne banke. Bančno poslovanje je zato že pet dni ustavljeno. Al Kabirja je podprla tudi vlada v Tripoliju, ki je ustavila proizvodnjo nafte na območjih, ki jih nadzoruje. Centralna banka namreč nadzoruje državne naftne prihodke. Al Kabir je pred odstavitvijo vlado obtožil pretirano optimističnih gospodarskih napovedi in previsoke državne potrošnje. Guvernersko mesto je Al Kabir zasedal vse od leta 2012 in je na sicer zelo spolzkem libijskem političnem parketu nabral velik vpliv.

Nižje zvezno sodišče v provinci Buenos Aires je prestreglo načrte argentinskega predsednika Javierja Mileia, da bi odprl nogometne klube zasebnim investitorjem. Nogometni klubi v Argentini delujejo kot športna društva, v katerih nadzorne organe klubov izvolijo njihovi člani. Reforme, ki jih želi uveljaviti Milei, bi s predsedniškim dekretom omogočile prodajo klubov v privatne roke, kot je model v Evropi. Argentinski predsednik je argentinski nogomet že v svoji volilni kampanji označil za socialističnega in revnega. Tik pred prevzemom predsedniškega stolčka se je javno angažiral v volitvah predsednika buenosaireškega kluba Boca Juniors. Agitiral je za nekdanjega argentinskega predsednika in svojega trenutnega koalicijskega partnerja Mauricia Macria, ki pa je volitve izgubil proti lokalni nogometni legendi Juanu Riquelmeju. Privatizaciji klubov najbolj nasprotujejo v Argetninski nogometni zvezi, ki je tudi vložila zahtevo za začasno odredbo; ta bo do konca sodnih postopkov zadržala izvajanje predsedniškega dekreta.

Uradi srbskega Ministrstva za administracijo in lokalno samoupravo so zaprti, pred njimi pa se že drugi dan zbirajo zaposleni. Kosovska policija je v petek prevzela zgradbe, v katerih so delovali uradi Upokojensko-invalidskega sklada, Pisarne za Kosovo in Metohijo in Upravna enota ter občinske uprave štirih večinsko srbskih občin. Gre za institucije republike Srbije, ki jih kosovska vlada v Prištini smatra za nelegalne in vzporedne državne strukture. Kosovska policija straži objekte in med drugim preprečuje vstop zaposlenim, ki še niso bili obveščeni o svoji nadaljnji vlogi na uradih. Zaradi zaprtja institucij so v Mitrovici potekali protesti. Kot poudarjajo, so zaprte institucije izvajale storitve, ki jih kosovske oblasti niso, tako da do podvajanja uradov ni prihajalo.

Skupina posameznikov in okoljevarstvenih organizacij je vložila pobudo za ljudski referendum na območju Mestne občine Ljubljana o razveljavitvi odloka, ki omogoča izvajanje prireditev v delih Tivolija. S tem sklepom je mestni svet junija iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib izzvzel pet območij, kjer bi omogočili izvajanje prireditev. Za prireditve na vrhu Rožnika, v Mostecu, Plečnikovem avditoriju, na sankališču in območju med Jakopičevim sprehajališčem ter otroškim igriščem tako ne bi bilo več treba pridobiti predhodnega soglasja Zavoda za varstvo narave. Tudi po amandmaju svetnikov iz vrst Gibanja Svoboda, ki je delno zaostril pogoje, bo o dovoljenju za dogodke odločala mestna služba za varovanje narave. O razlogih za referendum več pove eden od vlagateljev Arne Vehovar.

Izjava

Za razpis referenduma morajo vlagatelji zbrati podporo pet odstotkov prebivalcev, kar v primeru Ljubljane pomeni nekaj več kot 11 tisoč podpisov.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je napovedal interventni zakon o Termoelektrarni Šoštanj, krajše TEŠ. Zakon bo energetski mega minister Kumer predstavil v dveh do treh tednih, že včeraj pa se je v okviru priprav zakona srečal z vodstvom termoelektrarne, sindikati in županoma Šoštanja in Velenja. Po Kumrovih besedah bi se brez vladnih ukrepov za TEŠ že z začetkom prihodnjega leta moral začeti stečajni postopek. Termoelektrarna naj bi zaradi visokih cen emisijskih kuponov, znižnja cene elektrike in težav pri zagotavljanju lignita iz velenjskega premogovnika letos ustvarila skoraj 200 milijonov evrov negativnega denarnega toka.  Rezultati TEŠ-a že leta bremenijo matično družbo Holding slovenske elektrarne, krajše HSE, ki ima sicer v lasti še zelo dobičkonosne Savske, Soške in Dravske elektrarne, pa tudi Premogovnik Velenje. Evropska pravila o prostem trgu preprečujejo, da bi HSE v naslednjem letu še naprej podpiral izgube TEŠ-a, saj bi bilo to prepoznano kot državna pomoč. Zakon bo izločil premogovnik in TEŠ iz skupine HSE ter nato zagotovil zakonsko podlago za ustrezno financiranje. Gre za rešitev, ki je podobna reševanju bank s pomočjo tako imenovane slabe banke. Stečaj TEŠ-a bi sicer imel za državo še večje finačne posledice, saj je država dala garancijo za posojilo Evropske investicijske banke v višini 440 milijonov evrov za gradnjo šestega bloka. Če neplačanega deleža dolga ne bo poplačal TEŠ, ga je dolžna plačati država. Prav tako je od delovanja TEŠ-a odvisno ogrevanje okoli 35 tisoč prebivalcev v Šaleški dolini. Kot je še napovedal minister Kumer, predvidevajo, da bo TEŠ v prihodnosti deloval s polno močjo le občasno. Ves čas bo deloval za potrebe daljinskega ogrevanja. Seveda pa mora TEŠ še vedno odplačevati vsa posojila za šesti blok.

Računsko sodišče je objavilo revizijo lanskega proračuna, v okviru katerega je preverjalo tudi pravilnost izvedbe nakupa stavbe za potrebe sodišč na Litijski. Ministrstvu za finance je izreklo mnenje s pridržkom, med očitki pa je izpostavilo, da javni zavodi knjižijo najemnine za prostore, ki jih upravljajo, kot svoje prihodke in jih ne nakazujejo v državni proračun. Vladi očita še, da ni določila pravil za plačilo vodne pravice, zaradi česar se ta dejatev še vedno ne plačuje. Ker je bil nakup zgradbe za potrebe ministrstva za pravosodje na Litijski cesti izveden s sredstvi neporabljene proračunske rezerve, je računsko sodišče obravnavalo tudi ta nakup. Potrdilo je že znane nepravilnosti, predvsem to, da je vlada ta sredstva porabila brez posebnega zakona, ki je potreben, če porabljeni znesek presega 2 odstotka računske rezerve. Ministrstvo za finance vztraja, da se z računskim sodiščem pri nekaterih zadevah stalno razhajajo.