Vodja Mednarodnega denarnega sklada Christine Legarde je ukrajinsko vlado posvarila, da lahko v primeru, da se ne bo soočila s korupcijo, izgubi 40 miljard dolarjev iz dokapitalizacijskega programa. Dokapitalizacijska pomoč je za vojno razdejano Ukrajino ključnega pomena pri reševanju gospodarske krize. Svarila prihajajo teden po odstopu naturaliziranega litvanskega ekonomista Aivarasa Abromavičiusa, ki je decembra prevzel gospodarsko ministrstvo. Abromavičius je v odstopnem pismu zapisal, da stare politične elite zavirajo sprejemanje protikorupcijskih reform, ob bok pa jim je kot sodelavca postavil tudi predsednika Petra Porošenka. Porošenko mu je zaupal mesto ministra in po hitrem postopku podelil državljanstvo zaradi izkušenj pri upravljanju sklada East Capital.

Na odstop Abromavičiusa se je prejšni teden odzvala tudi Danska. Zunanja ministrica Kristian Jensen je izpostavila nujnost, da se Ukrajina drži mirovnega dogovora iz Minska in izvede sprejete reforme. Glavna reforma, ki se ji ukrajinska vlada želi izogniti, je decentralizacija oblasti na vzhodu države. Jensnova še dodaja, da bi ukrajinsko nespoštovanje dogovora lahko ogrozilo skupne evropske ekonomske sankcije proti Rusiji, ki se iztečejo julija. Ciper, Italija in Madžarska namreč niso naklonjeni sankcijam proti Rusiji in bi lahko v primeru ukrajinskega nespoštovanja dogovora od njih odstopili.

Prav dogajanje na vzhodu Ukrajine in ruska aneksacija Krima je povzročila, da NATO izdatno povečuje vojaško pristonost v Vzhodni Evropi. Osemindvajseterica natovih obrambnih ministrov je potrdila načrt, ki naj bi početveril trošenje za vojaške namene na 3,4 miljarde dolarjev in napotitev 6000 izjemno odzivnih vojakov v Estonijo, Litvo, Latvijo, Poljsko, Bulgarijo in Romunijo. Po besedah generalnega sekretarja zveze NATO Jensa Stoltenberga gre za močan, a uravnotežen pristop k soočenju z rusko agresijo. Odočitev ministrov pojasni obramboslovec Uroš Svete.

Izjava

Obrambni ministri držav članic NATA so po vzoru Tajske razpravljali tudi o boju proti tihotapcem z begunci, z uveljavitvijo katerega menijo, da bi lahko zaustavili prebežniški tok v Egejskem morju. Nemško-turška pobuda je padla na plodna tla in obrambni ministri so začeli z dogovori o NATO-vi misiji v Egejskem morju. Naloge vojaškega ladjevja bi se precej razlikovale od nalog v operaciji Sofija, ki v okolici libijskih voda begunce odvrača od nevarne poti čez Sredozemlje in v kateri sodeluje tudi slovenska vojaška ladja Triglav. Egejska misija zaenkrat predvideva vkrcavanje NATOVIH vojakov na ladje z begunci zgolj v nujnih primerih, primarno pa naj bi opravljali izvidniške in obveščevalne dejavnosti v podporo FRONTEX-u.

Primarna naloga vojske naj bi bilo ščitenje ozemeljske celovitosti, v tem primeru pa bi šlo za pregon organiziranega kriminala, kar naj bi bilo v domeni policije in obmejnih organov. Komentira Svete.

Izjava

Obrambni ministri so razpravljali tudi o kopenski prisotnosti NATO-vih sil na meji med Grčijo in Turčijo, čemur pa je slednja nasprotovala. Je pa turški predsednik Racep Tayyip Erdogan potrdil pristnost zapisnika s sestanka s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom. Ponovno je zagrozil z odprtjem turških mej z Evropsko unijo za begunce, ki naj bi preplavili EU. Svoje izjave je še potrdil z, citiramo: “Na naših čelih ne piše idiot. Storili bomo, kar je potrebno”.

Val držav, ki spreminjajo zakonodajo na račun tako imenovane teroristične grožnje, je zajel tudi Švedsko, ki pa se, kot Francija pred dnevi, ni odločila za kaznovanje oseb, obsojenih terorizma, z odvzemom državljanstva. Nasprotno, v parlamentu so predlog opozicijske novodobne desne stranke Švedskih demokratov z veliko večino zavrnili. So pa določili zaporne kazni - za borce na strani skupin na seznamu terorističnih organizacij 2 leti zapora, za finančne sponzorje prav tako 2, za urjenje za izvajanje terorističnih dejanj pa kar 6 let. Švedski obveščevalci poročajo, da se v domačem okolju potika 133 državljanov z bojno izkušnjo v vrstah Islamske države, medtem ko jih 159 vztraja na bojišču.

Švedski tolerantnosti se pridružuje Portugalska. Vlada premiera Antonia Coste je kot prvo izmed predvolilnih obljub izpolnila zavezo o uzakonitvi pravice istospolno usmerjenih za posvojitev otrok. Zakon je v parlamentu že decembra potrdilo tudi več poslancev iz opozicijskih konzertvativnih sil, z vetom pa je dokončno uveljavitev zaustavil predsednik v odhajanju Anibal Cavaca Silva. Zakon se je tako vrnil v parlament, kjer so ga poslanci vnovič potrdili z absolutno večino.

Kulturni boj bijejo tudi na sodiščih Bosne in Hercegovine, kjer je še Visoki sodni in tožilski svet potrdil odločitev, da se zaposlenim v pravosodnem sistemu prepove nošnjo kakršnihkoli verskih simbolov. V Sarajevu se je odvil drugi protest islamske skupnosti, svet pa pomirja, saj da je namera napačno razumljena kot napad na pravice zaposlenih muslimanske veroizpovedi, in ne vseh veroizpovedi. Vrh pravosodja sicer napoveduje sestanek s predstavniki verskih skupnosti, na katerem jim bodo pojasnili razloge za prepoved.