Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Šrilanki je levo reformistično zavezništvo Moč državljanov z 62 odstotki glasov osvojilo dvotretjinsko večino. V novi sestavi 225-članskega parlamenta bo skupna lista 21 strank pod vodstvom predsednika Anure Kumare Dissanayakeja zasedla 159 poslanskih mest, potem ko so imeli do sedaj samo tri poslance. Tri sedeže bo po novem zasedala prej vladajoča budistično-nacionalistična Šrilanška ljudska fronta, ki je imela pred volitvami 145 poslancev. Največje opozicijsko zavezništvo po volitvah je liberalna koalicija Združena ljudska moč s 40 poslanskimi sedeži. Dissanayake je predčasne volitve sklical po zmagi na predsedniških volitvah konec septembra, na katerih je osvojil 42 odstotkov glasov z obljubo gospodarskih reform po dveh letih finančne krize in politike varčevanja po diktatu Mednarodnega denarnega sklada.

Italijansko ustavno sodišče je za neustavne razglasilo dele zakona o regionalni avtonomiji, ki ga je parlament potrdil konec julija. Zakon je ustavno sodišče razglasilo za neustaven v delu, ki pooblašča premierja, da z odloki določa minimalno raven storitev, ki jo morajo zagotoviti regionalne oblasti , in v delu, ki regije s podeljeno dodatno avtonomijo odvezuje od prispevanja v skupno javno blagajno. Diferencirana avtonomija, ki jo uvaja zakon, sama po sebi po mnenju ustavnega sodišča ni sporna. Zakon, ki ga je predlagala stranka Liga infrastrukturnega ministra Mattea Salvinija, regionalnim oblastem omogoča upravljanje z večjim deležem v regiji pobranih davkov in uvaja možnost prenosa zdravstvenih, energetskih, okoljskih, izobraževalnih in transportnih pooblastil s centralne na regionalne vlade, ki za to zaprosijo in izpolnjujejo pogoje. Pritožbo na ustavno sodišče je podalo več regionalnih vlad, konec avgusta je to prvi storil sardinski parlament, ker je zakon po njihovem mnenju kršil posebni status Sardinije. V opozicijskih strankah ocenjujejo, da zakon koristi predvsem bogatejšim severnim regijam in da poglablja regionalno neenakost. Avgusta so tako zbrale tudi 500 tisoč podpisov, potrebnih za razpis referenduma o zakonu.

Italijanska vlada je sprejela spremembo odloka o migracijah, s katero pooblastila za odločanje o zakonitosti deportacije prosilcev za azil v italijanske centre za migrante v Albaniji prelaga z migracijskega sodišča v Rimu na prizivno sodišče. Sprememba sledi odločitvi migracijskih sodnikov o zadržanju ukaza o prevozu sedmih migrantov v Albanijo do razsodbe sodišča Evropske unije glede statusa držav izvora. Migranti prihajajo iz Bangladeša in Egipta, ki ju Evropska unija ne opredeljuje kot na celotnem ozemlju varni državi, kar je po evropski zakonodaji pogoj za deportacijo.

Med tekmo nogometne Lige narodov med Francijo in Izraelom v Parizu so se na tribunah in v okolici stadiona izraelski navijači stepli s francoskimi, potem ko so slednji izžvižgali izraelsko himno. Na tekmo je sicer prišlo le okrog 100 izraelskih navijačev. Na tribunah pariškega stadiona Stade de France, ki lahko sprejme do 80 tisoč gledalcev, je bilo skupno okrog 16 tisoč ljudi, kar je rekordno nizka zasedenost. Dva kilometra od stadiona je medtem potekal protest proti gostovanju izraelske reprezentance v času, ko izraelska vojska izvaja genocid nad Palestinci. Francoska policija je že pred tekmo na ulicah in stadionu namestila okrog 4000 dodatnih policistov, načelnik pariške policije pa je tekmo označil za zelo tvegano. Do spopadov med izraelskimi navijači in domačini je namreč prišlo že prejšnji teden v Amsterdamu ob tekmi Lige Evropa med nizozemskim klubom Ajax in izraelskim Maccabi Tel Aviv, potem ko so izraelski navijači vandalizirali in poskušali vdreti v hiše, kjer so bile izobešene palestinske zastave, ter na ulicah skandirali gesla, ki so izražala ponos nad genocidom, med drugim »Gaza je pokopališče« in »ni več otrok v Gazi«.

V jordanski prestolnici Aman je več tisoč ljudi protestiralo proti genocidu v Gazi in za pravico palestinskih beguncev in izgnancev do vrnitve. Medtem je na Hašemitski univerzi v Zarki več deset študentov protestiralo proti opominom in kaznim, ki jih je vodstvo univerze izdalo petnajstim študentom zaradi sodelovanja v protestih proti genocidu v Gazi. Približno petina prebivalstva Jordanije je palestinskih beguncev, jordanska vlada kralja Abdulaha Bin Al Husejna pa je zaveznica Združenih držav in jordanska vojska je sodelovala v obrambi Izraela pred oktobrskim in aprilskim iranskim raketiranjem. Palestinski državljani Izraela so proti genocidu v Gazi, ki ga izvaja izraelska vojska, protestirali v mestu Um Al Fam južno od Hajfe.

Izraelska vojska je medtem s topništvom obstreljevala oblegano mesto Bejt Lahija in bombardirala mesto Gaza na severu enklave, pri čemer je ubila vsaj pet ljudi. V Libanonu je agresorska izraelska vojska izdala ukaz o evakuaciji prebivalcev dveh naselij v prestolnici Bejrut, ki jih je nato bombardirala. Izraelska vojska je od včeraj dvakrat bombardirala tudi stanovanjsko naselje Maze v Damasku v Siriji. Po poročanju sirske vojske je v prvem napadu ubila 15 ljudi in jih še 16 ranila. Izraelska vojska trdi, da so bombardirali štabe palestinskega Islamskega džihada.

Republikanska stranka je osvojila večino v spodnjem domu ameriškega parlamenta. V 435-članskem kongresu jim je pripadlo skupno 218 sedežev po koncu štetja glasov v zvezni državi Arizoni. Demokrati imajo trenutno zagotovljenih 208 poslancev, volitve predstavnikov v devetih okrajih pa še niso odločene. Volitve v spodnji dom ameriškega parlamenta so potekale sočasno s predsedniškimi volitvami. V senatu, zgornjem domu parlamenta, čigar tretjino članov prav tako volijo hkrati s predsedniškimi volitvami, imajo republikanci po volitvah pred slabima dvema tednoma prav tako večino, in sicer s 53 republikanskimi senatorji proti 47 demokratskim. Ponovno izvoljeni bodoči ameriški predsednik Donald Trump je medtem za novega ministra za zdravje nominiral proticepilskega aktivista Roberta Kennedyja mlajšega, nečaka nekdanjega predsednika Johna Kennedyja.

Ameriški parodični novičarski portal The Onion je na dražbi kupil spletno stran InfoWars, do sedaj v lasti znanega ameriškega teoretika zarot Alexa Jonesa. Stran se je znašla na dražbi, potem ko Jones ni bil sposoben plačati poldruge milijarde evrov odškodnin staršem žrtev strelskega pokola na šoli Sandy Hook leta 2012, ki mu jih je naložilo sodišče v Newtownu pred dvema letoma zaradi trditev, da je bil dogodek zaigran. Poleg širjenja teorij zarot je Jones na svoji spletni strani prodajal prehranska dopolnila za primer apokalipse. Direktor satiričnega portala The Onion Ben Collins je dejal, da nameravajo nadaljevati tradicijo portala InfoWars s strašenjem bralcev, dokler ne bodo pripravljeni dati denarja.

Vlada je s sindikati javnega sektorja podpisala kolektivne pogodbe, potrebne za uveljavitev reforme plačnega sistema v javnem sektorju, ki določa postopno zvišanje plač in uvrstitev nazivov in poklicev v plačne razrede. Kolektivno pogodbo z vlado so podpisali tudi v Sindikatu državnih organov, kjer so pred tem skupaj z drugimi sindikati drugega plačnega stebra napovedovali, da pogodbe ne bodo podpisali in zavrnili parafiranje dokumentov. Kolektivne pogodbe je tako podpisala večina reprezentativnih sindikatov. Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju je državni zbor sprejel konec prejšnjega meseca, potem ko so sindikati z vlado podpisali izjavo o usklajenosti predloga zakona. Zakaj so v Sindikatu državnih organov kolektivno pogodbo nazadnje podpisali, pojasni predsednik sindikata Frančišek Verk.

Izjava