OFF Trumpove imunitete
Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je podelilo imuniteto nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu. Konservativna večina sodišča je odločila, da ima predsednik imuniteto pred kazenskim pregonom za vsa dejanja, izvedena s predsedniško avtoriteto. Predsednik ali nekdanji predsednik je lahko preganjan samo zaradi svojih neuradnih dejanj, nepovezanih s predsedniškim položajem. Kljub temu tudi v takšnih primerih velja predpostavka imunitete, tako da bo moral tožilec dokazati, da dejanje ne sodi v področje predsednikovih pooblastil. V ločenem mnenju je liberalna sodnica Sonia Sotomayor zapisala, da ta odločitev pomeni dovoljenje predsedniku, da sprejema podkupnine za pomilostitve, organizira državni udar in ukaže specialnim enotam vojske atentat na političnega nasprotnika. Proti Trumpu so državna in zvezna tožilstva lani sprožila pregone zaradi kraje zaupnih dokumentov, poskusa ponarejanja rezultatov predsedniških volitev in poskusa preprečitve potrditve rezultatov z napadom na kongres 6. januarja 2021 pred koncem predsedniškega mandata. Trumpa odločitev vrhovnega sodišča v vseh teh sodnih procesih ščiti, saj bodo morali sodniki uradna dejanja izločiti iz obtožnic. Ima pa zato trenutni ameriški predsednik Joe Biden, kot je razumeti iz sodbe in ločenega mnenja, zdaj priložnost, da se kot predsednik z absolutno imuniteto legalno znebi protikandidata na novembrskih volitvah.
Manj sreče od Trumpa ima nekdanji katalonski premier Carles Puigdemont. Špansko vrhovno sodišče je zavrnilo amnestijo za voditelja katalonskih separatistov. Puigdemonta špansko državno tožilstvo preganja zaradi upora, hujskanja k uporu in poneverbe javnih sredstev pri financiranju referenduma za neodvisnost Katalonije leta 2017. Po odločitvi vrhovnega sodišča je obtožba poneverbe izvzeta iz amnestije. Španski parlament je amnestijo za katalonske politike, preganjane zaradi organizacije referenduma za neodvisnost, sprejel maja. Šlo je za dogovor med Socialistično delavsko stranko Španije premierja Pedra Sáncheza ter katalonskimi nacionalističnimi strankami Junts in Republikanska levica Katalonije. Njihove glasove je Sánchez potreboval za oblikovanje vlade po volitvah julija lani.
Novi panamski predsednik José Raúl Mulino je nekaj ur po inavguraciji podpisal sporazum z Združenimi državami, po katerem bodo ZDA pomagale Panami pri deportaciji migrantov v države izvora. Združene države bodo v skladu s sporazumom pokrivale stroške deportacij iz Paname, pri obravnavi prosilcev za azil v Panami pa bodo sodelovali tudi ameriški uradniki. Panamsko južno mejo je lani prečkalo okrog pol milijona migrantov, večinoma namenjenih proti Združenim državam, Mulino pa je pred majskimi predsedniškimi volitvami obljubil zaprtje prehoda iz južne v srednjo ameriko. Ameriški predsednik Joe Biden, ki v predvolilni kampanji s protikandidatom Donaldom Trumpom tekmuje v protimigracijskih obljubah, je junija izdal odlok, po katerem se obravnava prosilcev in izdaja azilov ustavi, če število nelegalnih prehodov ameriško-mehiške meje preseže 2500 in dokler se ne spusti pod 1500.
Izraelska okupatorska vojska je ukazala prebivalcem in beguncem v mestu Han Junis na jugu Gaze, naj zapustijo mesto. Ukaz zadeva okrog 250 tisoč ljudi, vojska pa ga je izdala nekaj tednov po tem, ko je v begunsko taborišče al Mavasi v Han Junisu napotila begunce iz mesta Rafa ob meji z Egiptom. Evakuirati so se morali pacienti Evropske bolnišnice v Han Junisu, kar poteka tako, da begunci potiskajo bolniške postelje po cesti. Vojska s topništvom medtem obstreljuje vzhodne dele mesta. Okupatorjevi droni so streljali na prebivalce naselja Šudžaja v mestu Gaza na severu enklave, letalstvo in topništvo pa bombardirata še Rafo in begunsko taborišče Nusejrat. Na Zahodnem bregu so izraelski naseljenci napadli vas Um Al Hair, pri čemer so težko poškodovali šest ljudi, vojska pa je aretirala še nekaj več kot 20 ljudi po Zahodnem bregu, največ v Betlehemu.
Radiotelevizija Slovaška je prenehala oddajati, njene frekvence je prevzela Slovaška televizija in radio. Tako določa zakon o ukinitvi in zamenjavi RTV-ja s TVR-jem, ki je stopil v veljavo slabe dva tedna po dokončnem sprejetju v parlamentu. Nova institucija je opredeljena kot državna, ne kot javna, kar daje parlamentu in vladi socialnega fašista Roberta Fica večje pristojnosti pri imenovanju vodstva. Fico je slovaško RTV obtoževal neobjektivnosti in konflikta z vlado. Za objektivnega direktorja novoustanovljene slovaške TVR kandidira flat-earther Lukáš Machala, sekretar na ministrstvu za kulturo, ki zatrjuje, da Iluminati pripravljajo tretjo svetovno vojno, edini, ki jim to lahko prepreči, pa je ruski predsednik Vladimir Putin.
Na Nizozemskem je več kot 200 dni po volitvah zaprisegla nova vlada. Koalicijo so oblikovale protimigrantska Stranka za svobodo Geerta Wildersa, Gibanje kmetov in državljanov in krščansko demokratska stranka Nova družbena pogodba. Koalicijski partnerji so za premierja izbrali dosedanjega generalnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Hendrikusa Schoofa, ki ni član nobene stranke. Wilders, čigar stranka je na parlamentarnih volitvah osvojila največ glasov, se je premierskemu mestu odrekel, ker koalicijski partnerici nista želeli podpreti njega osebno. Wilders je sicer imenoval pet od skupno dvanajstih ministrov nove vlade.
Vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelka Godec je na socialnem omrežju X sporočila, da bo njena poslanska skupina ponovno vložila interpelacijo ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh. Povod za vlogo interpelacije je ugotovitev računskega sodišča, da nakup 13 tisoč prenosnih računalnikov, ki ga je izvedlo ministrstvo, ni bil opravljen v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti. SDS je interpelacijo proti Stojmenovi Duh vložila že januarja. Ministrica je nato marca interpelacijo prestala, a je večinsko nista podprli koalicijski stranki Socialni demokrati in Levica. Poslanci SD se seje v veliki meri niso udeležili, poslanci Levice z izjemo Mihe Kordiša pa so se na glasovanju vzdržali.
Ljubljanski mestni svet je sprejel predlog sprememb odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki omejuje izvedbo prireditev v parku na pet lokacij. To so vrh Rožnika, Mostec, Plečnikov avditorij, sankališče in območje med Jakopičevim sprehajališčem in otroškim igriščem. Po besedah vodje mestnega oddelka za varstvo okolja Nataše Jazbinšek Seršen je namen omejitev zagotavljanje ravnovesja med varovanjem narave in tradicionalnimi aktivnostmi v parku. Opozicijski mestni svetniki so po glasovanju sejo zapustili. Svetnica Jasminka Dedić iz stranke Vesna je na seji napovedala vložitev občinskega referenduma. O pravem namenu sprememb je Dedić povedala naslednje.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik ni ugotovil diskriminacije državljanke Irana pri bančnih storitvah. Iranka je zagovorniku prijavila diskriminatorno obravnavo zaradi ustavitve nakazila plače na njen račun. Prejšnji teden je zagovornik ugotovil diskriminacijo na podlagi državljanstva v drugem primeru, ko je banka zavrnila državljanki Irana odprtje transakcijskega računa, kar je upravičevala z ameriškimi sankcijami proti Iranu in preprečevanjem pranja denarja ter financiranja terorizma. V novem primeru je zagovornik ugotovil, da je banka nakazila ustavila skladno s smernicami glede preprečevanja denarja in financiranja terorizma. Pritožnica v tokratnem primeru je obtožila banko diskriminacije tudi pri odpiranju plačilnega računa, vendar zagovornik tudi v tej točki ni ugotovil diskriminacije, saj Iranka vloge za odprtje računa ni oddala in banka tako o vlogi ni uradno odločala. Vloge za odprtje plačilnega računa sicer ni oddala zato, ker jo je uslužbenka na banki obvestila, da banka te storitve državljanom Irana ne nudi. Zagovornik je sprejel pojasnilo banke, da je bila trditev uslužbenke napačna, in da bi banka vlogo obravnavala enako kot druge, če bi jo državljanka Irana vseeno oddala.
Časnik Delo je objavil izhodišča za spremembe proračuna za leti 2025 in 2026, ki jih je vlada pripravila včeraj. Proračunski dohodki se bodo zvišali za 5,2 odstotka, torej na skupno okrog 17 milijard evrov. Glede na veljavni letošnji proračun namerava vlada povečati izdatke za ministrstvo za obrambo za 13 odstotkov oziroma za 155 milijonov evrov. Letos je ministrstvu za obrambo namenjena približno milijarda evrov. Za nekaj manj kot 20 odstotkov bi glede na sprejeti proračun vlada povečala sredstva ministrstvu za delo, tako da bi ta v naslednjem letu presegla dve milijardi evrov. Povečujejo se tudi sredstva za izobraževanje, znižujejo pa se ministrstvu za solidarno prihodnost, ki bi predvidoma financiralo gradnjo novih javnih stanovanj. Največji porabnik proračunskega denarja s skoraj petimi milijardami ostaja ministrstvo za finance.
Dodaj komentar
Komentiraj