V Bruslju je bil prvi dan zasedanja voditeljev Evropske unije posvečen varovanju zunanjih meja in britanskim zahtevam po reformah povezave pred napovedanim referendumu o izstopu. Države so večinoma podprle predlog komisije o vzpostavitvi evropske obmejne in obalne straže, a največ kar so se lahko dogovorili je bilo, da bodo končni sporazum sprejeli sredi naslednjega leta. Govorili so tudi o predlogih angleškega premierja Camerona, ki želi reformo unije.

Britanska vlada pa je izkoristila okoliščine, da je izdala 400 poročil, ki so zanjo še posebej neugodna. Poleg tega, da je večina medijske pozornosti osredotočena na pogajanja Evropske unije, je poročila objavila v zadnji letni seji, torej ravno v času, ko večini poslancev pade pozornost. Na dan je na primer prišlo poročilo o Muslimanski bratovščini, ki je priznavalo ekstremistične elemente, organizacije pa ni označilo za teroristično. Samo poročilo je dolgo časa bilo kamen spotike britanske politike, saj je neprestano zamujalo. Na področju notranje politike je vlada objavila, da je zaradi davka na nezasedene sobe več kot tri četrtine plačevalcev bila prisiljena zmanjšati prehrambene stroške. Naznanili so tudi, da bo hidravlično drobljenje oziroma fracking dovoljeno tudi pod narodnimi parki, dokler bo potekalo vsaj 1,2 kilometra pod površjem.

Selimo se na Bližnji vzhod. Pešmerge in preostale kurdske enote dobivajo pomoč Zahoda v obliki orožja. Predstavnik Sirskih demokratičnih sil, ki je v večjem delu sestavljena iz kurdskega YPG, je potrdil, da je organizacija prejela pošiljko ameriškega orožja. Pešmergo pa s svojim orožjem oskrbuje tudi Nemčija, ki bo kurdskim silam poleg orožja, kot so jurišne puške in ročne bombe, poslala tudi MILAN protitankovske rakete. Medtem pa so borci Islamske države blizu Mosula izvedli prvi večji napad na Pešmerge po začetku julija; v spopadu je bilo ubitih 180 borcev Islamske države.

V času, ko so odnosi med Rusijo in Turčijo dosegli novo najnižjo točko, je slednja z Izraelom dosegla preliminarni dogovor glede normalizacije odnosov. Ti so pretrgani vse od leta 2010, ko so izraelski komandosi napadli turški humanitarni konvoj, ki je poskušal prebiti izraelsko blokado Gaze. Pri tem je umrlo deset turških aktivistov. Po dogovoru, ki še ni podpisan, bo Izrael Turčiji nakazal 20 milijonov dolarjev, ki bodo nakazani družinam ubitih in ranjenih v izraelskem napadu. Turčija bo v zameno privolila, da ne bo kazensko preganjala izraelskih komandosov in da bo izgnala voditelja Hamasa Sahel al-Arurija, ki sedaj biva v Istanbulu. Temu bo sledila vrnitev ambasadorjev obeh držav. Nerešena ostaja turška zahteva po končanju blokade Gaze.

Abdul Basit Adeel, študent mednarodnih odnosov v Turčiji, spremembo v izraelsko-turških odnosih umesti v zunanjepolitično pozicijo Turčije:

Adeel pojasni še mnenje turške javnosti glede otoplitve odnosov z Izraelom:

V Maroku so predstavniki obeh libijskih parlamentov podpisali sporazum, v katerem so se zavezali, da bodo v času enega meseca oblikovali skupno vlado. Sporazum je potekal pod okriljem Združenih Narodov, njihov predstavnik Martin Kobler pa je za dogovor rekel, da je zgodovinskega pomena. Pri tem mu je uspelo spregledati, da so dogovor podpisali predstavniki  obeh parlamentov, obstaja pa veliko tistih, ki sporazuma ne priznavajo, med drugim tudi predsednika obeh parlamentov. Kdo in kako bo zagotavljal stabilnost bodoče skupne vlade, še ni bilo resno naslovljeno. V Libiji namreč deluje veliko oboroženih skupin, ki niso vključene v pogovore in niso pod poveljstvom parlamentov. Libijo je mednarodna skupnost pričela podrobneje spremljati, saj so v državi pričele delovati milice, ki so pod okriljem Islamske države.  

Na drugi strani Atlantika, v Argentini, pa nova vlada pod vodstvom Mauricija Macrija, nadaljuje z neoliberalno agendo. Po tem, ko je minister za komunikacijo Oscar Aguad napovedal spremembe zakona o medijih, se je včeraj na ulicah Buenos Airesa zbralo več tisoč protestnikov. Trenutni zakon namreč omejuje število licenc, ki jih ima lahko v lasti eno podjetje in je namenjen preprečevanju monopolizacije medijskega prostora. Poleg tega je določeno število licenc namenjeno izključno skupnostnim medijem. Ena izmed največjih medijskih korporacij v državi, Clarin group, se proti zakonu že več let neuspešno bojuje na sodiščih, zdaj pa je v novi vladi dobila čuječega partnerja.

V objem Pax Americane se vse bolj pogreza tudi Kuba. Z Združenimi državami Amerike je dosegla dogovor o ponovni vzpostavitvi direktnih letalskih povezav med državama, ki so prekinjene že več kot pol stoletja. Sporazum bo dovolil povratna potovanja do 110-ih dni in bo previdoma stopil v veljavo v začetku pomladi prihodnje leto. Potovanja vseeno ne bodo povsem prosta, saj bodo veljale vnaprej dogovorjene kvote. Sedaj morajo potniki potovati z čartrskimi povezavami ali preko tretjih držav. Kljub tem omejitvam se je število potnikov v tem letu povečalo za več kot 70 odstotkov.

Zaključujemo pa s pozivom k udeležbi na družabnih aktivnostih, povezanih z žico na slovensko-hrvaški meji, ki bodo potekale ta konec tedna. Mesto Pula jutri organizira prijateljski turnir v odbojki čez žico. Prvi krog se začenja ob enajstih na mejnem prehodu Brezovica, drugi pa ob štirinajsti uri na mejnem prehodu Dragonja. Pula se sicer poteguje za naslov Evropske prestolnice kulture leta 2020 s temo demilitarizacije. V nedeljo pa Turistično športno društvo Kostel organizira pohod ob žici, ki se bo začel ob desetih dopoldne v vasi Fara. Udeležence pozivajo, naj s seboj prinesejo tudi okraske, s katerimi bodo v skladu s prazničnim obdobjem okrasili žico.

OFF sta pripravila vajenca Klemen in Gal.