Poljska je Nemčijo zaprosila za privolitev v dobavo tankov v Ukrajino. Za dobavo 14 tankov Leopard 2, ki so jih proizvedli v Nemčiji, namreč Poljska potrebuje dovoljenje Nemčije. Poljski premier Mateusz Morawiecki je izrazil upanje, da bo Nemčija na prošnjo odgovorila hitro, in jo obtožil zavlačevanja. Prav tako je dejal, da bo Poljska Evropsko unijo zaprosila za kompenzacijo vrednosti tankov, ki jih bo poslala Ukrajini. Nemški obrambni minister Boris Pistorious je dejal, da se Nemčija strinja s treningom Ukrajincev za uporabo tankov Leopard 2, a se ni zavezala k pošiljanju lastnih tankov. Odločitev o dovoljenju Poljski bodo po besedah Pistoriousa sprejeli na politični ravni, torej ostaja predvsem v rokah kanclerja Olafa Scholza.  

V Ukrajini je po razkritjih nepravilnosti in  korupcije odstopilo več visokih državnih uradnikov. Med njimi so namestnik ministra za obrambo Vjačeslav Šapovalov, namestnik vodje kabineta predsednika Kirilo Timošenko in namestnik generalnega tožilca Oleksij Simonenko. Šapovalov je odstopil zaradi medijskih obtožb, da je obrambno ministrstvo pod njegovim vodstvom preplačevalo nakupe hrane za vojake. Ministrstvo in dobavitelj hrane sta to sicer zanikala. Timošenko in Simonenko pri odstopu nista podala konkretnih razlogov, vse obtožbe na svoj račun pa zanikata. Timošenko naj bi uporabljal državne luksuzne avtomobile za osebne namene. Očitki, ki so jih ukrajinski mediji namenili Simonenku, pa so se navezovali predvsem na njegove počitnice v Španiji decembra prejšnjega leta. Tja se je odpravil v avtu svojega znanca, lastnika tovarne cigaret Grigorija Kozlovskega, ki je osumljen prodaje cigaret na črnem trgu in utaje davkov. Predsednik Volodimir Zelenski je po obtožbah o korupciji napovedal kadrovske spremembe v vladi, regionalnih upravah in varnostnih silah. Razkrtija prihajajo po aretaciji namestnika ministra za infrastrukturo Vasilija Ložinskega. Nacionalni protikorupcijski urad je objavil podrobnosti o preiskavi Ložinskega, ki je za sprovedbo nabave električnih generatorjev prejel provizijo v višini skoraj 370 tisoč evrov. Lanska državna nabava električnih generatorjev je bila po trditvah preiskovalcev urada napihnjena za sedem milijonov evrov. 

Rusija in Sirija sta obnovili delovanje skupne vojaške baze Al Džarah na severu Sirije. Bazo, ki leži vzhodno od Alepa, sta leta 2017 ponovno prevzeli od Islamske države. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva bodo združene ruske in sirske zračne sile iz baze nadzorovale celotno državno mejo. Rusija je vse od leta 2015 glavna tuja vojaška sila, ki podpira vlado Bašarja Al Asada. 

Francija je repatriirala 47 francoskih državljanov iz Sirije, kjer so se ti v preteklosti pridružili borcem Islamske države. Vrnitev je tretja največja doslej in zajema 32 otrok in 15 žensk. Lanskega oktobra so v državo sicer vrnili 15 žensk in 40 otrok, lanskega julija pa 35 otrok in 16 žensk. Francija je dolgo zavračala repatriacijo lastnih državljanov iz Sirije, češ da predstavljajo varnostno grožnjo. Posledično so francoskim državljanom večinoma sodili v Iraku. Za razliko od Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike in Avstralije Francija borcem Islamske države in njihovim družinam ni odvzemala državljanstev. Septembra pa je Evropsko sodišče za človekove pravice obsodilo Francijo v primeru pritožbe dveh žensk, ki ju Francija kljub zahtevi ni repatriirala in sta morali ostati v taborišču Al-Hol [Alhol] na severovzhodu Sirije. Pri zavrnitvi njune repatriacije država namreč ni upoštevala postopkov, ki bi zagotovili, da zahtevka ne bi bila zavrnjena arbitrarno.

Sodnik Tarek Bitar, ki preiskuje bejrutsko eksplozijo iz leta 2020, je nekdanjega premiera Hasana Diaba  generalnega državnega tožilca Gasana Kvidata  in dva ministra obtožil umorov z verjetnim naklepom v zvezi z eksplozijo. Vsi naj bi zanemarjali nevarnost površno shranjenega amonijevega nitrata, kar je nato privedlo do eksplozije avgusta leta 2020. Sodnik je v ponedeljek nenapovedano nadaljeval ustavljeno preiskavo. Tožilec Quiedat je Bitarju v uradnem pismu sporočil, da je preiskava še vedno prekinjena in da ni bila sprejeta nobena uradna odločitev, da lahko z njo nadaljuje. 4. avgusta 2020 je v Bejrutu eksplodiralo več sto ton amonijevega nitrata, ki so ga v pristanišču skladiščili v slabih razmerah, odkar so ga raztovorili leta 2013. Do zdaj ni bil obtožen še noben višji uradnik.

Vlada v Kuvajtu je odstopila komaj tri mesece po prihodu na oblast. Predsednik vlade Ahmad Navaf al-Sabah  je odstop vlade prestolonasledniku kuvajtske monarhije Mešalu al-Ahmadu al-Sabahu  pojasnil kot posledico odnosov med izvršno in zakonodajno oblastjo. Nove napetosti med parlamentom in vlado so izbruhnile, saj je parlament od vlade želel predlog zakona o odpisu dolga, po katerem bi država odkupila osebna posojila kuvajtskih državljanov. Skušali so tudi zaslišati dva ministra zaradi domnevnega slabega gospodarjenja. 

Državni zbor je po odložilnem vetu državnega sveta znova podprl novelo zakona o finančni upravi. Tehtnico so v prid noveli tokrat prevagali poslanci Levice, ki so glasovali za novelo. Za je tokrat tako glasovalo 48 poslancev, za sprejetje je bilo potrebnih 46 glasov. Predlog novele zakona je sicer naletel na številne kritike zaradi odločbe o možnosti uporabe sredstev za tajno sledenje blaga na podlagi odločitve predstojnika finančne uprave, torej brez sodne odredbe. V prvem glasovanju decembra je bila novela potrjena le z glasovi poslancev Svobode, teden dni pozneje pa so državni svetniki nanjo izglasovali veto. O njej je prejšnji teden ponovno razpravljal odbor državnega zbora za finance, ki je ni podprl. Levica je nasprotovanje zakonu sedaj umaknila, saj so se z Gibanjem Svoboda dogovorili, da bodo člen o uporabi sledilnih naprav sami poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje. Pojasnili so, da bo ustavnost odločbe o sledenju na ta način lahko preverilo ustavno sodišče, ki to lahko edino stori z gotovostjo. Svoboda ni prepričala Socialnih demokratov, ki so se glasovanja ponovno vzdržali. O stališču Levice je na seji državnega zbora več povedal poslanec Levice Milan Jakopovič.

Izjava

Programski svet Radiotelevizije Slovenija je sklenil ustaviti postopek razrešitve vršilca dolžnosti generalnega direktorja zavoda Andreja Graha Whatmougha. Mandat mu je prenehal 28. decembra v skladu z novelo zakona o RTV, do imenovanja uprave pa bo opravljal funkcijo vršilca dolžnosti. Večina svetnikov se je strinjala, da s potekom njegovega mandata razrešitev ni več mogoča. Pobuda za razrešitev je bila sicer vložena, ko je bil Whatmough še generalni direktor. Mnenje sveta delavcev je na seji predstavila predstavnica sveta Ilinka Todorovski .

Izjava

OFF je pripravil vajenec Filip, mentoriral je Pero.

Vir fotografije:  www.president.gov.ua, Creative Commons Attribution-NonComercial