Tunizijsko prizivno sodišče je dobra dva tedna pred drugim krogom predsedniških volitev zavrnilo prošnjo za izpust predsedniškega kandidata Nabila Karuija iz zapora. Karui, medijski magnat, je junija razglasil svojo kandidaturo, nakar so ga konec avgusta zaprli v pričakovanju sojenja zaradi pranja denarja in davčne utaje, katerih je bil obtožen leta 2017. Karuijevi odvetniki tako trdijo, da tunizijska vlada pritiska na sodnike, da naj ga ti ne izpustijo iz zapora. Svoje prepričanje utemeljujejo na predhodnih ovirah za njegovo kandidaturo. Junija je parlament sprejel amandma k volilni zakonodaji, ki bi preprečil kandidaturo lastnikom televizijskih postaj in ustanoviteljem neprofitnih organizacij. Amandma nato ni stopil v veljavo, saj ga takratni predsednik države Beži Kaid Esebsi ni ratificiral pred svojo smrtjo. 

Karui je septembra dosegel drugo mesto v prvem krogu predsedniških volitev, drugi krog pa bo  potekal 13. oktobra. Prvo mesto je dosegel nekdanji profesor prava Kaïs Saïed, konzervativni kandidat, ki se v kampanji osredotoča na boj proti korupciji, podpira pa tudi smrtno kazen in možnost odpoklica politikov pred iztekom njihovega mandata. Poleg predsedniških volitev bodo v Tuniziji že ta vikend izvedli tudi parlamentarne volitve. 

V Singapurju je začel veljati zakon, po katerem imajo ministri pravico od družabnih omrežij zahtevati omejitev vsebin, ki jih ocenijo kot “v nasprotju z javnim interesom”. Ministri tako lahko zahtevajo umik vsebin, označitev takšnih vsebin z opozorili ali pa blokiranje spletnih strani v imenu boja proti lažnim novicam, ki da “razdvajajo družbo in uničujejo zaupanje v inštitucije”. Opozicijske stranke nasprotujejo zakonu, zanj namreč menijo, da ga bo od leta 1959 vladajoča stranka Ljudska akcija zlorabila za politične namene in da bi zato sodišča morala odločati o definiciji lažnih vsebin. Zakonu nasprotujejo tudi predstavniki družabnih omrežij ter številni akademiki in novinarji, ki opozarjajo, da je Singapur že sedaj uvrščen na 151. mesto med 180 državami na indeksu medijske svobode Novinarjev brez meja. 

Iraška vlada se je po dveh dneh demonstracij v Bagdadu odzvala na jezo protestnikov v upanju, da zatre upor v kali. Vlada je okrepila varnost na ulicah, tako da je zaščitila predvsem tuja poslopja, lokalni mladini pa je premier Adel Abdul Mahdi obljubil službe, kar bo dosegel tako, da bo zapovedal ministrstvu za nafto, naj v vse pogodbe s tujimi naročniki vključi klavzule, po katerih bo morala vsaj polovica novih zaposlenih biti domačinov. Ali bo to umirilo proteste, bo jasno že danes.

Ukrajinska vlada je z Rusijo, evropskimi opazovalci in separatisti, ki obvladujejo vzhod Ukrajine, podpisala dogovor o organiziranju lokalnih volitev na teh območjih. Dogovor o lokalnih volitvah je Rusija zahtevala kot predpogoj za nadaljnje pogovore med državama. Izboljšanju odnosov je bila namenjena že nedavna izmenjava zapornikov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pomirja nacionalistične nasprotnike, ki trdijo, da preveč popušča Rusiji, kljub njegovim zagotovilom, da volitve ne bodo potekale, dokler Ukrajina ne bo obvladovala celotne meje. Volitve bodo tako potekale tudi pod ukrajinsko zakonodajo, kar pomeni, da bodo lahko kandidirale vse stranke,  tudi nacionalistične, čemur so separatisti v preteklosti nasprotovali. V okviru dogovora o volitvah so separatistični voditelji obljubili umik dela čet iz dela Donjecka in Luganska. Tako Ukrajina in separatisti pa so sprejeli, da bodo volitve legitimne, če jih kot poštene oceni Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. 

Romunska opozicija je vložila nezaupnico manjšinski vladi, ki jo od avgusta sestavlja le Socialno demokratska stranka. Njihova koalicijska partnerica ALDE je avgusta namreč  izstopila iz koalicije zaradi medstrankarskega spora o podpori bodočega predsedniškega kandidata. Socialno demokratska stranka namreč ni podprla kandidata stranke ALDE, ampak je za predsednico države predlagala trenutno premierko Viorico Dăncilo. Tokratna nezaupnica ni prva nezaupnica vladi, vendar opozicija trdi, da imajo tokrat zagotovljeno dovoljšno podporo. Vodja Nacionalne Liberalne stranke Ludovic Orban trdi, da predlog o nezaupnici podpira 237 poslancev, za odstavitev vlade pa je potrebnih 234 glasov. Opozicija vladi očita, da po izstopu ALDE iz koalicije socialni demokrati niso prišli po zaupnico v parlament, poleg tega pa jih obtožujejo še napadov na pravosodne organe in sovražnega govora proti manjšinam. V primeru uspešne nezaupnice mora predsednik države Klaus Iohannis predlagati novega premierja, ki ima mesec dni časa za sestavo nove vlade. 

Sindikat delavcev Upravne enote Ljubljana - sektorja za upravne notranje zadeve na Tobačni je za ponedeljek napovedal stavko zaradi kršitev pravice do končanja dela ob koncu uradnih ur. Predsednik sindikata Dragan Stanković trdi, da zaposleni končajo delo tudi do tri ure po uradnem koncu delovnega časa. Stavkovna zahteva pa je, da naj delavci delo zaključijo najkasneje pol ure po koncu uradnih ur.

Na jugovzhodni državni meji so se vaške straže ujele v ograjo, ki ločuje mejo med svobodo govora in javnim spodbujanjem sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Sovodja in žena vodje sodobne vaške straže v Beli krajini Nataša Zidar je namreč prejela poziv na zaslišanje na policijski postaji Metlika. Organov pregona ni zmotilo paravojaško delovanje ob Kolpi, temveč objava na Facebooku. Zidar je zapisala, citiramo: “Gremo Slovenci, orodje v roke, pa na mejo, ko tam počistimo nevladne švercerje dvakrat žganih, potem pa še v parlamentu zrihtamo te k*rbe lopovske levajzeljske, pol bo pa mir... gremo, akcija! Jezni smejko.” Konec citata. Prvi med vaškimi stražarji Blaž Zidar je na policijo povabljen kot priča tej objavi. O odločitvi bo, kot kaže, odločalo, v kakšni meri Blaž gleda pod prste Nataši.