Turčija in Rusija se pogajata o sklenitvi novega premirja po povečanem bombardiranju sirske province Idlib s strani ruskega in sirskega letalstva. V ponedeljek je Turčija poslala v Rusijo delegacijo pod vodstvom namestnika ministra za zunanje zadeve Sedata Önala, da bi se dogovorila o rešitvi za Idlib, ki je še zadnje večje območje pod nadzorom uporniških sil. Po oceni  Ibrahima Kalina, glavnega svetovalca predsedniškega kabineta, bi lahko tako Rusija že v prihodnjih 24 urah končala zračne napade.

Oborožena skupina je napadla mesto na severu Burkina Fasa in ubila 35 civilistov. V spopadih z varnostnimi silami je bilo nato ubitih 80 napadalcev in sedem pripadnikov varnostnih sil. Nobena skupina ni prevzela odgovornosti za napad, prej pa so bili napadi povezani s tam aktivnimi islamističnimi skupinami. To je najsilovitejši napad v Burkina Fasu, ki je prvi tovrsten teroristični napad doživela leta 2015 po splošnem poslabšanju varnostnih razmer v Sahelu, ki je sledilo državljanskima vojnama v Libiji in Maliju. Ob tej priložnosti je predsednik Roch Marc Christian Kaboré razglasil 48 ur nacionalnega žalovanja. Kaboré je bil na mesto predsednika izvoljen pred štirimi leti, pred njim pa je državo 37 let vodil Blaise Compaoré.

Napad na Gazo 14. novembra, v katerem je bilo ubitih devet članov palestinske družine, je bil izpeljan zaradi “napačne ocenitve tveganja” za civiliste, je v izjavi za javnost dejala izraelska vojska in ob tem “priznala” svojo napako. V zračnem napadu so zadeli hišo Rasmija Abuja Malhousa, zaposlenega v palestinski samoupravi v Gazi, in njegovega brata Mohameda. Med devetimi žrtvami v družini je bilo pet otrok. Ups. Družina je del 34 Palestincev, ki so umrli med izraelskimi zračnimi napadi na pas Gaze med dvodnevno operacijo.  V izmenjavi izstrelkov ni izgubil življenja noben Izraelec.

Mehiško zunanje ministrstvo je ponovno obtožilo bolivijsko obveščevalno službo nadlegovanja diplomatskega osebja v La Pazu. Do zaostritve odnosov med latinskoameriškima državama je prišlo, potem ko je mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador prejšnji mesec dal politični azil zadnjemu izvoljenemu bolivijskemu predsedniku Evu Moralesu. Bolivijska nova vlada je odgovorila na obtožbe tako, da je obtožila Mehiko zavlačevanja priznanja nove konservativne vlade, ki je po puču in lastni interpretaciji ustave prevzela vodenje države. Bolivijska policija naj bi pred mehiško ambasado popisovala ljudi, ki prihajajo in odhajajo iz diplomatskih stavb, prav tako pa naj bi spremljala diplomatska vozila in preprečevala, da bi se ambasador svobodno premikal. 

Evo Morales je sporočil, da se bo vrnil v svojo domovino do naslednjega božiča. V intervjuju v Buenos Airesu, kjer trenutno prebiva, je ikona južnoameriškega socializma sporočila, da trenutno pomaga svoji stranki Gibanje za socializem pri pripravah na volitve. Bolivija naj bi do 2. januarja določila datum novih volitev, ki se morajo po tem zgoditi v 120 dneh. Bolivijsko tožilstvo je v skladu z željami novih oblasti izdalo nalog za aretacijo Moralesa zaradi organiziranja protestov, terorizma in financiranja terorizma. Morales tako doma ni več dobrodošel, kot potencialne kandidate na volitvah pa je omenil svojega bivšega ministra za gospodarstvo Luisa Arceja Catacoro in Andronica Rodrigueza, enega izmed vodij sindikata pridelovalcev koke.

Iraški parlament je sprejel novo volilno zakonodajo, s čimer je izpolnil eno od glavnih zahtev protivladnih protestnikov, ki na ulicah že mesece zahtevajo prenovo političnega sistema zaradi korupcije in visoke stopnje brezposelnosti. Novi zakon omogoča, da bodo volivci na parlamentarnih volitvah lahko izbrali tudi posamezne kandidate in ne izključno kandidatov s strankarskih list. Zakon ob tem določa tudi nove volilne enote, pri čemer en poslanski sedež pripada sto tisoč volivcem. S tem se končuje praksa kandidatur političnih strank na enotnih listah, ki je omogočala pridobitev vseh poslanskih sedežev v določeni provinci; po novem zakonu bo 18 iraških provinc razdeljenih na številne volilne enote. Pod pritiskom protestov je prejšnji mesec odstopil premier Adel Abdel Mahdi, vendar pa so zaradi nestrinjanj med parlamentarnimi bloki zamudili ustavni rok za imenovanje mandatarja za sestavo nove vlade.

Krovna evropska nogometna organizacija UEFA je zaradi plačilne nediscipline kaznovala tri klube, in sicer kazahstanski FC Ordabasy, beograjsko Crveno zvezdo in ljubljansko Olimpijo. Klub iz Stožic bo tako moral plačati 75 tisoč evrov kazni, ker so zamujale plače, česar sicer v Olimpiji niso preveč skrivali. Predsednik kluba Milan Mandarić že dolgo namiguje, da išče nove vlagatelje v klub, po možnosti takšne, ki bodo pravočasno plačevali igralce in strokovno osebje. Če Olimpija pravočasno ne poravna položnice redarstva UEFE, ji grozi izključitev z evropskih tekmovanj.

Vlada je na včerajšnji dopisni seji razrešila državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vojmirja Urlepa. Urlep je odstop podal sam, premier Marjan Šarec pa je odstop sprejel. Urlep, ki je bil v Šarčevem kabinetu odgovoren za koordinacijo med ministrstvi, naj bi odstopil iz zdravstvenih razlogov, neuradno pa naj bi bil razlog za Urlepov odhod kadrovanje v državnih podjetjih. Kot je poročala TV Slovenija, je Urlep močno nasprotoval nedavnim nepričakovanim zamenjavam vodstva Petrola in Telekoma. Urlep je skupaj z Metodom Dragonjo eden izmed dveh bivših direktorjev Leka med državnimi sekretarji te vlade. Ob sestavljanju vlade je veljal za enega najresnejših Šarčevih svetovalcev in najpomembnejšega kadrovnika.