OFF uvoza orožja

Francoski senat je potrdil pokojninsko reformo predsednika Emmanuela Macrona. Senatni odbor mora zdaj pripraviti predlog novega zakona, o katerem bosta nato glasovala senat in narodna skupščina oziroma spodnji dom parlamenta. Predsednica vlade Elizabeth Borne je po odločitvi senata dejala, da ima vlada zadostno večino v parlamentu, da zakon tudi sprejme. V senatu ima sicer večino desnica z republikanci na čelu, v parlamentu pa francoski predsednik Macron nima zadostne večine. V primeru da ne bi bil sprejet, lahko vlada zakon sprejme tudi s posebnim ustavnim instrumentom, imenovanim člen 49–3 , ki omogoča sprejem reforme brez glasovanja. V Franciji sicer že več tednov potekajo protesti in stavke proti pokojninski reformi, katere ključni del je zvišanje upokojitvene starosti z 62 na 64 let. Poleg tega reforma vsebuje podaljšanje časa vplačevanja v pokojninsko blagajno za upravičenost do polne pokojnine. 

Letališki delavci na letališčih v Berlinu, Hamburgu in Bremnu so pričeli s stavko, zaradi katere je bilo odpovedanih več sto letov. Letališko osebje na omenjenih nemških letališčih pod okriljem sindikata Verdi se je za stavko odločilo zaradi prenizkega plačila za nočno delo ter delo med vikendi in prazniki. Delavci na letališčih v Kölnu in Düsseldorfu so iz enakih razlogov stavkali že konec februarja. Verdi zahteva 10,5-odstotno zvišanje plač za pet milijonov zaposlenih v javnem sektorju, delodajalci pa so jim zaenkrat ponudili 5-odstotno povišanje v dveh fazah in enkratno izplačilo v višini 2500 evrov na zaposlenega. Ker so sindikati ponudbo delodajalcev zavrnili, bodo s pogajanji nadaljevali 27. marca. 

Britanska vlada je zaradi vojne v Ukrajini in vse večjega globalnega vpliva Kitajske napovedala dodatno povišanje sredstev za obrambo v višini pet milijard funtov. London bo približno tri milijarde funtov namenil zavezništvu Aukus, ki skupaj z Avstralijo in Združenimi državami Amerike predvideva razvoj jedrskih podmornic. Države so z namenom skupne obrambe pred vojaško močjo Kitajske v indopacifiški regiji zavezništvo sklenile leta 2021. Preostali dve milijardi funtov bo Velika Britanija namenila nadomestitvi v Ukrajino poslanega orožja in streliva. Obrambni izdatki se bodo tako z dveh povzpeli na 2.25 odstotka bruto domačega proizvoda. 

Po prevrnitvi prenatrpane ladje z migranti v Sredozemlju je pogrešanih okoli 30 ljudi. Ladja se je v noči na nedeljo prevrnila med premestitvijo prebežnikov na tovorno ladjo na območju iskanja in reševanja v bližini Libije. Čeprav je italijanska obalna straža informacijo o plovilu prenesla tudi libijskim in malteškim oblastem, je Libija k reševanju pozvala Italijo. Ta zato opozarja na neaktivnost ostalih držav pri nadzoru morja. Italijanski parlament je sicer konec februarja sprejel zakon, po katerem morajo reševalne ladje prositi za dostop do pristanišča in se tam zasidrati takoj po reševanju. Če kapitani po končani reševalni akciji nadaljujejo z iskanjem drugih čolnov z migranti in razkrivajo podrobnosti svojega delovanja, tvegajo denarno kazen in zaseg plovil.

Moldavska policija je aretirala člane mreže, ki naj bi v sodelovanju z Rusijo poskušali destabilizirati Moldavijo. Po besedah policijskega načelnika Viorela Cernauteana so skupino, ki naj bi jo vodil posameznik z ruskim in moldavskim državljanstvom, odkrili po tem, ko so prejeli informacijo o organizaciji ruskih specialnih družb s ciljem destabilizacije države prek demonstracij. Moldavskemu agentu se je uspelo infiltrirati v mrežo, katere člane je policija zaslišala in jih sedem tudi pridržala. V Moldaviji sicer že več tednov potekajo tako shodi za integracijo v Evropsko unijo kot tudi protesti proti proevropski vladi, ki jih organizira stranka proruskega oligarha Ilhana Šora. Protivladni protestniki zahtevajo odstop predsednice Maie Sandu in nove vlade pod vodstvom premiera Dorina Receana. Predsednica je sicer Rusijo že februarja obtožila načrtovanja nasilnega strmoglavljenja režima v Kišinjovu s pomočjo saboterjev, ki se izdajajo za protivladne protestnike. Rusija je obtožbe zanikala, dejstvo pa je, da ima v Moldaviji veliki vpliv. To velja zlasti za separatistično regijo Pridnestrje, kjer so že od devetdesetih nameščeni ruski vojaki.  

Po poročanju Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave Sipri je v zadnjih petih letih uvoz orožja v Evropo zaradi izrednih razmer v Ukrajini narasel za 47 odstotkov, v evropskih članicah Nata pa za kar 65 odstotkov. Ukrajina je po ruski invaziji za Katarjem in Indijo lani postala tretja največja uvoznica orožja, saj se je njen uvoz glede na predlansko leto povečal za 60-krat. Krepitev dobave orožja v Ukrajino se je sicer začela že po ruski aneksiji Krima leta 2014, leta 2022 pa je uvoz orožja v to državo znašal 31 odstotkov vseh dobav v Evropo in 8 odstotkov svetovnih dobav. Vse ostale celine skupaj so zabeležile petodstotni padec uvoza orožja. Med največje izvoznice orožja sodijo Združene države Amerike, Rusija, Francija, Kitajska in Nemčija. 

Ameriško ministrstvo za finance, centralna banka Federal Reserve in Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov so naznanili, da bodo imeli vlagatelji propadlih bank Silicon Valley Bank in Signature Bank  že danes dostop do vseh svojih sredstev, tudi tistih, ki znašajo več kot 250 tisoč dolarjev. Ameriška centralna banka, krajše Fed, je zagotovila, da bodo imele tudi druge banke dostop do zadostnih finančnih sredstev za pokritje potreb vlagateljev. Silicon Valley Bank, ki je oskrbovala predvsem tehnološka podjetja v Silicijevi dolini, je zaradi nelikvidnosti in insolventnosti propadla prejšnji teden. Banka je v času nizkih obrestnih mer v preteklih letih hranila velike vsote denarja raznih start-upov, tehnoloških podjetij in premožnih fizičnih oseb. Ta denar je vlagala v obveznice daljše ročnosti, katerih vrednosti so zaradi dviga obrestnih mer padle. Komitenti so začeli zaradi višjih obrestnih mer množično dvigovati svoj denar, kar je v banki povzročilo likvidnostno luknjo. Silicon Valley Bank je nastalo luknjo poskušala pokriti s prodajo obveznic, a je pri tem ustvarila slabi dve milijardi evrov visoko finančno izgubo. To je bil za komitente znak poslovnih težav banke, njene delnice so strmo upadle, stranke pa naj bi v parih dneh dvignile več 10 milijard dolarjev. Fed je za preprečitev ponovitve scenarija propadlih dveh bank predstavila ukrepe za zaščito zgodovinskega gospodarskega okrevanja. Med drugim bo bankam ponudila posojila do enega leta v zameno za ameriške državne obveznice in vrednostne papirje, zavarovane s hipoteko, katerih vrednost je padla. Ameriško finančno ministrstvo bo zagotovilo 25 milijard dolarjev kreditnega zavarovanja, da bi zavarovalo izgube bank. 

Mednarodna konfederacija sindikatov, krašje ITUC, je zaradi vpletenosti v korupcijsko afero v Evropskem parlamentu razrešila svojega, od decembra suspendiranega generalnega sekretarja, Luco Visentinija. ITUC je v izjavi navedla, da donacije iz Katarja in Maroka sicer niso vplivale na politiko ali program konfederacije, da pa so dogodki v zadnjih mesecih njenemu ugledu povzročili veliko škodo. Visentini je bil po zaslišanju v okviru belgijske preiskave o korupciji in pranju denarja v kriminalni združbi izpuščen brez obtožbe. Priznal je, da je od bruseljske nevladne organizacije Fight Impunity, ki je v središču korupcijskega škandala med Evropskim parlamentom, Katarjem in Marokom, prejel denarno donacijo v višini manj kot 50 tisoč evrov. Trdi pa, da je nedolžen, ker da organizacija v zameno za denar od njega ni zahtevala ničesar. 

V Loški dolini, Šentrupertu in Dornavi so bili na nadomestnih volitvah izvoljeni novi občinski svetniki. Ker funkciji župana in svetnika nista združljivi, bodo novoizvoljeni svetniki nasledili predhodnike, ki so bili na lanskih lokalnih volitvah izvoljeni za opravljanje obeh vlog. V Loški dolini je z dobrimi 52 odstotki glasov zmagal socialni demokrat Matjaž Žnidaršič, ki bo v občinskem svetu nasledil Matjaža Antončiča. V Dornavi so soglasno izvolili kandidata SDS Draga Ciglarja, ki bo nadomestil Mateja Zorka. V Šentrupertu na Dolenjskem pa je na nadomestnih volitvah z 32 odstotki glasov zmagal Aleš Repovž, kandidat Nove Slovenije, in tako nasledil Tomaža Ramovša. 

 

 

Vir slike: https://picryl.com/