Off verskega puča
Voditeljica koalicije osmih arabskih držav, ki vrši agresijo nad Jemnom, Savdska Arabija, je napovedala možnost začasne zaustavitve zračnih napadov zaradi dostave človekoljubne pomoči. Tako želijo pomiriti zaskrbljenost Združenih narodov, ki opozarjajo na čedalje hujšo humanitarno krizo v Jemnu. Medtem pa koalicija nadaljuje s hudimi napadi nad cilji uporniških Hutijev v okolici mesta Aden na jugu države in pridobiva nove zaveznike. Večinsko sunitski Senegal, ki je pogosto deležen savdske finančne velikodušnosti, se je namreč odzval na prošnjo Riada in napovedal napotitev 2.100-ih vojakov v Savdsko Arabijo, da bodo varovali meje kraljevine pred napadi Hutijev.
Medtem na plan prihajajo informacije, da človekoljubni Savdijci v intervencijah ves čas uporabljajo kasetne bombe, vrsto orožja, ki je v mnogih državah prepovedana z dublinsko konvencijo zaradi dolgotrajne nevarnosti, ki jo prestavlja civilnemu prebivalstvu. Kasetne bombe Savdijcem dobavljajo kakopak Združene države Amerike, ki svoje ravnanje opravičujejo s puhlico, da so se Savdijci zavezali, da bodo orožje, oblikovano zlasti za ubijanje civilistov, uporabljali izključno nad vojaškimi cilji.
Po savdski se posvetimo še izraelski dvoličnosti. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel izraelskega vojaka etiopskega porekla Damasa Fekadeja, ki se je znašel v središču javne pozornosti po tem, ko je na spletu zaokrožil posnetek policistov, ki se izživljajo nad njim. Posnetek je bil povod za izbruh protesta temnopoltih etiopskih judov v Tel Avivu, ki so opozarjali na razširjenost diskriminacije in rasizma do njih v izraelski družbi. Netanjahu je po srečanju dahnil, da Izrael ne bo toleriral rasizma.
Kljub ciničnim izjavam Netanjahuja se v Izraelu rasizem vsakodnevno izvaja sistematično. Na severu doline reke Jordan v bližini mesta Nablus na okupiranem Zahodnem bregu se je pričela velika vojaška vaja izraelske vojske, zato je moralo več deset Palestincev po vojaškem ukazu zapustiti domovanja. Masivni manevri s težkimi oklepniki se ponavljajo vsako leto in uničujejo palestinska polja in posledično možnosti za dostojno eksistenco začasno razseljenega lokalnega prebivalstva. Ukaz o zapustitvi domov pa ne velja za prebivalce bližnjih izraelskih naselbin.
Diskriminacija povzroča težave tudi v Združenih državah Amerike. V Teksasu sta dva oborožena napadalca poskusila izvesti napad na tekmovanju v risanju karikatur preroka Mohameda, ki ga je organizirala rasistična protiislamska organizacija Pobuda za obrambo svobode. Gre za isto organizacijo, ki je pred kratkim vzbudila pozornost z oglasno kampanjo v New Yorku, ki je islam enačila z nacizmom. Napadalca sta bila ubita po tem, ko sta ranila neoboroženega varnostnika, odgovornost za napad pa je prevzela Islamska država.
Histerija, ki bo sledila napadu, vsekakor ne bo pripomogla k vzpostavitvi nadzora nad obveščevalnimi službami. Ameriško Ministrstvo za pravosodje je namreč pod pritiskom javnosti napovedalo revizijo politike nadzora nad mobilnimi napravami, ki ga izvajajo obveščevalne službe pod njegovim okriljem. Že res, da obveščevalci zbirajo podatke mobilnika na podlagi sodnega naloga, a prek naprav, nameščenih na avionih, in s tem brez pravne podlage hkrati beležijo tudi podatke vseh drugih mobilnikov v dosegu naprave, podobno kot to na mednarodnem nivoju počne ameriška Agencija za nacionalno varnost.
Nadzor nad državljani se krepi tudi na drugi strani Atlantika. Francoski parlament sprejema novo protiteroristično zakonodajo, ki je bila pripravljena v luči januarskih terorističnih napadov v Parizu in bo najverjetneje sprejeta, saj jo podpirajo tako vladajoči socialisti kot desnosredinska opozicija. Po novi ureditvi naj bi varnostne službe imele pravico spremljati telefonsko in spletno komunikacijo osumljenih terorizma brez sodnega naloga. Nameščali naj bi celo prisluškovalne naprave v zasebnih stanovanjih. Predlagatelji pojasnjujejo, da bo delo obveščevalnih služb nadzorovala posebna komisija, ki bo morala odobriti tudi nadzor, kar pa ne prepriča nasprotnikov zakona, ki so se včeraj zbrali na protestu v Parizu, pomenljivo poimenovanim “24 ur do leta 1984”.
Nadaljujemo v Makedoniji, ki jo je pretresel puč v vrhu Islamske skupnosti Makedonije. Okoli petdeset oboroženih napadalcev je vdrlo v sedež skupnosti in nasilno odstavilo dosedanjega predsednika Sulejmana Rexhepija ter prevzelo oblast nad objektom. Voditelj pučistov in donedavni mufti Skopja, Ibrahim Šabani, je imenoval začasni svet, ki je prevzel oblast nad Islamsko skupnostjo in se oklical za njenega predsednika. Verski puč je sledil nedavnemu verbalnemu sporu med Rexhepijem in Šabanijem, po katerem je Rexhepija ob ponovni izvolitvi na položaj predsednika skupnosti prejšnjo sredo, odstavil nasprotnika s položaja skopskega muftija. Šabani ni vrgel puške v koruzo in je organiziral verski puč, ki naj bi ga po trditvah nasprotnikov puča podprla tudi makedonska policija, ki je dogajanje spremljala, a ni intervenirala.
Avstrijska humanitarna organizacija Diakonie poziva vlado k uvedbi tako imenovane “humanitarne vize”, s katero bi država priskočila na pomoč beguncem, ki želijo doseči Evropo. Uvedba humanitarne vize bi omogočila takojšnjo pomoč in zaobšla potrebo po usklajevanju s preostalimi članicami Evropske unije, ki zaenkrat drugega kot besed, polnih sočutja, ne ponujajo. V imenu Diakonie spregovori Michael Chalupka:
Izjava.
Chalupka podrobneje o humanitarni vizi, ki jih je Avstrija že izdajala v času konflikta na Kosovu:
Izjava.
Diakonie meni, da je edini odgovor na trenutno stanje v Sredozemlju, uvedba humanitarnih viz s strani držav, ki si želijo pomagati in ne le govoriti o pomoči, in nadaljnja pomorska pomoč, kot jo je zagotavljala ukinjena operacija Mare nostrum. Tudi na domačih tleh bo govora o sredozemskem grobišču.
Klub Časopisa za kritiko znanosti organizira javno tribuno z naslovom “Množični poboji v Sredozemlju zahtevajo odgovor”, ki bo ob 18-ih potekala na Fakulteti za družbene vede. Organizatorji želijo opozoriti na morijo, ki poteka v Mediteranu, kjer je samo od začetka letošnjega leta umrlo več kot 1600 migrantov. Več o tem organizator tribune Andrej Kurnik iz Kluba Časopisa za kritiko znanosti:
Izjava.
Dodaj komentar
Komentiraj